Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (44.248-44.347)

  1. ostvárjati, -am, vb. impf. ad ostvariti, nk.
  2. ostvarjénje, n. die Verwirklichung, die Activierung: o. misli, die Hypostase ( phil.), Cig. (T.).
  3. ǫ̑stve, -stəv, f. pl. der Dreizack zum Fangen der Fische, die Fischgabel, Mur., Cig., Jan.; — die Harpune, Cig., Jan.
  4. osúhniti, -sȗhnem, vb. pf. = osehniti, C.
  5. osúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) zusammendrehen, abdrehen, Mur.; — 2) o. se, sich umdrehen, C.
  6. osȗknjati, -am, vb. pf. mit einem Rocke bekleiden: osuknjan, ZgD.
  7. osȗp, m. die Überraschung, die Bestürzung, das Entsetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad); — prim. stsl. osąpъnêti, erschrecken, Mik. (Et.).
  8. osúpiti, -im, vb. pf. in Erstaunen versetzen, überraschen, Jan.
  9. osúpniti, -sȗpnem, vb. pf. 1) sich betroffen finden, erstaunen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); osupnil je, ko sem mu to povedal, Mik.; — 2) = osupiti, überraschen, Jan.; osupnjen = osupel, Cig., Jan., nk.
  10. osupováti, -ȗjem, vb. impf. ad osupniti 2); überraschen, Jan.
  11. osurovẹ́ti, -ím, vb. pf. verrohen, verwildern, Šol.
  12. osúšati, -am, vb. impf. ad osušiti, Z.; Osuša mi lice kmetija, Čb.
  13. osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
  14. osušẹ́vati, -am, vb. impf. = osušati, osuševati, (-ujem), Vrt.
  15. osuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad osušiti, nk.
  16. osušíti, -ím, vb. pf. trocken machen, abdörren, Cig., Jan.; trocken legen, nk.; o. se, trocken werden, Cig., Jan.; — o. koga, jemanden trocken legen, ausziehen ( fig.), Cig.
  17. osušníca, f. pri strešnem odru spodnja greda, ležeča na zidu, die Mauerbank, C., Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  18. osȗtək, -tka, m. 1) das Verstreute, Mik.; — 2) eine Hautkrankheit, Valj. (Rad).
  19. osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.
  20. osúžnjiti, -im, vb. pf. zum Sclaven machen, C.
  21. osváčiti se, -im se, vb. pf. = posvačiti se, sich verschwägern, Jan. (H.).
  22. osvajáč, m. der Eroberer, C.
  23. osvajȃtelj, m. der Eroberer, Jan. (H.).
  24. osvȃjati, -am, vb. impf. ad osvojiti; 1) sich zueignen, usurpieren, erobern, nk.; — 2) o. se, sich frei machen, Jan. (H.).
  25. osvȃljək, -ljka, m. 1) ein gerolltes Stück Teig, Cig., Gor.; die Stopfnudel, Cig.; — die Pille, Cig., Nov.; das Wutzel, Valj. (Rad); — 2) das Pillenkraut (pilularia), C.
  26. osvaljkáti, -ȃm, vb. pf. (zu Klößchen) zusammenrollen, Z.; — špeh je bil ves omazan in osvaljkan, Andr.
  27. osvániti, -nem, vb. pf. anbrechen (o dnevu, solncu), Z., C.; — prim. hs. osvanuti.
  28. osvẹčȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination, Cig., Jan., C., nk.
  29. osvẹčávati, -am, vb. impf. = osvečevati, Cig.
  30. osvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. osvetiti; beleuchten, Cig.
  31. osvẹdočíti, -ím, vb. pf. 1) o. kaj, von etwas Zeugnis geben, Jan. (H.); — 2) überzeugen, C.; — tudi: osvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, nk.
  32. osvẹstíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, Cig. (T.); o. se, zum Bewusstsein, zur Besinnung kommen, Jan., Cig. (T.), Erj. (Izb. sp.); nav. osvẹ́stiti; — hs.
  33. osvẹ̀t, -svẹ́ta, m. 1) der Heiligenschein, M.; — der Hof des Mondes, M.; — 2) = osvit, das beginnende Tageslicht, Valj. (Rad).
  34. osvę̑ta, f. die Rache, Mur., Jan., nk.; krvna o., die Blutrache, Jan.; — hs.
  35. osvę̑tək, -tka, m. 1) der Vortag eines großen Festtages, Mur., Cig., Jan.; — 2) = sopraznik, ein abgebrachter oder ungebotener Feiertag, C.
  36. osvę́tən, -tna, adj. 1) feierlich: osvetna prisega, C.; — 2) Rache-: osvę̑tni vihar, Vod. (Pes.); — prim. osveta.
  37. osvetı̑njenəc, -nca, m. der mit einer Medaille Geschmückte, M.
  38. osvetínjiti, -ı̑njim, vb. pf. mit einer Medaille auszeichnen o. schmücken, M., Navr. (Spom.).
  39. osvetı̑telj, m. der Rächer, nk.; — hs.
  40. 1. osvẹ́titi, -im, vb. pf. umleuchten, Cig.; beleuchten, Cig., Jan., M.; umstrahlen, verklären, C.
  41. 2. osvetíti, -ím, vb. pf. 1) heiligen, Mur.; — 2) rächen, o. se, sich rächen, Mur., Jan., nk.; ( hs.).
  42. osvẹ̑tje, n. das Weltsystem, das Weltgebäude, Cig. (T.).
  43. osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.- Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
  44. osvẹ̑tljaj, m. = izpreumljaj, ein lichter Zwischenraum (bei einem Geisteskranken), Jan. (H.).
  45. osvẹtljȃva, f. die Beleuchtung: o., katero vzprijema kaka ploskev od druge žareče ploskve, Žnid.; — die Illumination, Jan.
  46. osvẹtljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osvetliti; beleuchten, Mur., nk.
  47. osvetljìv, -íva, adj. rachsüchtig, nk.; — prim. osveta.
  48. osvetljívost, f. die Rachsucht, nk.; — prim. osveta.
  49. osvẹtlobíti, -ím, vb. pf. illuminieren, V.-Cig.
  50. osvetník, m. der Rächer, Mur., Jan., Šol.; — hs.
  51. osvetožéljən, -ljna, adj. = osvetljiv, Jan.; — prim. osveta.
  52. osvẹ́žiti, -im, vb. pf. auffrischen, Jan., nk.; — prim. svež.
  53. osvínčiti, -im, vb. pf. 1) um-, verbleien, Cig.; — 2) mit Blei versehen: osvinčen bič, eine Peitsche mit Bleikugeln, ZgD.
  54. osvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, C.
  55. osvinjáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig., Jan.; — bemakeln, Jarn.
  56. osvı̑šək, -ška, m. omlačen ali otepen snop = otep, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  57. osvı̑t, m. 1) die Morgendämmerung, Cig. (T.), M., Valj. (Rad); — 2) der Schein, Cig.
  58. osvı̑tək, -tka, m. die Morgendämmerung, Jan., Cig. (T.).
  59. osvítniti, -svı̑tnem, vb. pf. anbrechen: osvitne dan, Vrt.
  60. osvobȃjati, -am, vb. impf. ad osvoboditi, LjZv.
  61. osvobǫ̑dba, f. die Freimachung, die Emancipation, Cig.
  62. osvobódən, -dna, adj. osvobǫ̑dnọ pismo, der Lassbrief, Cig.
  63. osvobodı̑telj, m. der Befreier, Cig., nk.
  64. osvobodı̑təv, -tve, f. die Freimachung, die Befreiung, Jan., nk.; časna o. (od vojaščine), Levst. (Nauk).
  65. osvobodíti, -ím, vb. pf. frei machen, befreien, Cig., Jan., M., nk.; o. učenca, freisprechen, Cig.; — prim. osloboditi.
  66. osvobodník, m. der Freimacher, der Befreier, Cig., Jan.
  67. osvobǫ̑ja, f. die Freimachung, die Emancipation, Zv.; ženska o., die Frauenemancipation, Str.
  68. osvoboję́nəc, -nca, m. der Befreite, der Freigelassene, Cig., nk.
  69. osvoboję́nka, f. die Befreite, die Freigelassene, Cig., nk.; — die Emancipierte, Str.
  70. osvobojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osvoboditi, (osvobodovati) Cig.
  71. osvojénje, n. die Aneignung, die Occupation, die Einnahme (eines Ortes), Jan. (H.).
  72. osvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osvojiti; 1) sich zueignen, erobern, Cig., Jan., nk.; — 2) o. se česa, sich von einer Sache frei machen, Jan.
  73. osvojevȃvəc, -vca, m. der Eroberer, Cig., Jan.
  74. osvojı̑təv, -tve, f. die Aneignung, die Besitznehmung, die Eroberung, Cig., Jan.
  75. osvojíti, -ím, vb. pf. 1) sich zueignen, sich bemächtigen, erobern: o. kaj, o. si kaj, Mur., Cig., Jan., nk.; — hrepenenje, glad osvoji koga, die Sehnsucht, der Hunger bemächtigt sich jemandes, Vrt.; — 2) o. se česa, einer Sache loswerden, sich von ihr frei machen, Jan.
  76. osvojljìv, -íva, adj. 1) eroberungssüchtig, Cig.; — 2) einnehmend, Cig. (T.).
  77. ošábən, -bna, adj. aufgeblasen, hochmüthig, stolz.
  78. ošábiti, -im, vb. pf. hochmüthig machen, Mur.; sreča jih je ošabila, Ravn.; — o. se, hochmüthig werden, C.; tako malo se kdo sme ošabiti! Ravn.; sich in die Brust werfen, Cig.; o. se s čim, auf etwas pochen, V.-Cig., C.
  79. ošȃbnež, m. der Hochmüthige, der Stolze.
  80. ošȃbnica, f. die Hochmüthige.
  81. ošȃbnik, m. = ošabnež, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  82. ošábnost, f. der Hochmuth, der Stolz, die Aufgeblasenheit.
  83. ošáliti, -šȃlim, vb. pf. hintergehen, C.
  84. ošantáti, -ȃm, vb. pf. 1) hinkend umgehen, umhinken, Cig.; — 2) hinkend werden, Cig.
  85. ošantaváti, -ȃm, vb. pf. hinkend machen, živinče s tepenjem o., BlKr.
  86. ošárati, -am, vb. pf. bunt färben, Z.
  87. ošȃrbati, -am, vb. pf. abprügeln, M., C.
  88. ošávən, -vna, adj. unschmackhaft, ungeschmalzen: ošavna jed, C.
  89. oščájati, -jam, -jem, vb. impf., pogl. osčajati.
  90. oščȃp, m. kar se oščapne, C.; die Prise, Z.
  91. oščȃpək, -pka, m. die Prise, Dol.- Cig., Jan., C.
  92. oščápiti, -im, vb. pf. umfassen, (ošapiti) Fr.- C.
  93. oščápniti, -ščȃpnem, vb. pf. umfassen, C.
  94. oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
  95. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
  96. oščəgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = oščegetati, Cig.
  97. oščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. durch-, abkitzeln, Cig.
  98. ošček, m. der Pfahl, Z.; = vod, Št.- Valj. (Rad).
  99. oščéniti, -ščę́nem, vb. pf. = oščepniti, C.
  100. oščeníti se, -ím se, vb. pf. Junge werfen (von der Hündin), Cig.

   43.748 43.848 43.948 44.048 44.148 44.248 44.348 44.448 44.548 44.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA