Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (43.948-44.047)

  1. oslẹpováti, -ȗjem, vb. impf. ad oslepniti; erblinden, Cig.
  2. oslẹ̀z, -slẹ́za, m. der Ibisch (hibiscus), Z., Tuš. (B.); — prim. slez.
  3. oslı̑c, m. neka riba: der Dorsch, Cig., Jan.
  4. 2. óslica, f. dem. osla; der Schleifstein, Meg., Boh., Rib.- M.; zlatarska o., der Probierstein, Cig., Erj. (Min.).
  5. oslìč, -íča, m. dem. osel; 1) das Eselein; — 2) kleiner Stockfisch (gadus merlucius), Erj. (Z.), Lovrana (Ist.)- Erj. (Torb.); ( it. asinello).
  6. oslı̑čək, -čka, m. dem. oslič; das Eselein.
  7. oslı̑kati, -am, vb. pf. 1) bemalen, Jan. (H.); — 2) schildern, Jan. (H.).
  8. oslı̑nək, -nka, m. das mit Speichel Benetzte: tvojih oslinkov ne bomo jeli, BlKr.- M.; der Rest von einem Trunke in einem Gefäße, die Bartneige, Cig.; izpil bodem vse, ker vem, da za moje oslinke nihče ne mara, Polj.
  9. oslíniti, -slı̑nim, vb. pf. mit Speichel benetzen; o. nit pri preji; einspeicheln ( zool.), Cig. (T.); mit Speichel beschmutzen, C.; begeifern, Cig., Jan.
  10. oslínjati, -am, vb. impf. ad osliniti, Cig.
  11. oslízən, -zna, adj. schleimig, C.; — schlüpfrig, Št.- Z.
  12. oslíziti se, -im se, vb. pf. schlüpfrig werden: osližena pot, C.
  13. oslízniti, -slı̑znem, vb. pf. glitschig werden: pot oslizne (o poledici), C.
  14. oslobȃjati, -am, vb. impf. ad osloboditi, ogr.- C.
  15. oslobȏdək, -dka, m. die Befreiung, C.
  16. oslobodı̑telj, m. der Befreier, Prip.- Mik.
  17. oslobodíti, -ím, vb. pf. = osvoboditi, befreien, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. ali oprostiti, Krelj; o. koga (se) česa ali od česa, jemanden (sich) von etwas befreien, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  18. oslodę̑rəc, -rca, m. = konjederec, C.
  19. oslǫ́kati, -am, vb. pf. ausschweifen, Cig.
  20. oslǫ́kniti, -slǫ̑knem, vb. pf. mager werden, C.
  21. oslòn, -slóna, m. = 1. slon 2), der Wagenlagerbaum, C.
  22. oslọ̑nəc, -nca, m. der Anhaltspunkt, Cig. (T.).
  23. oslóniti se, -slǫ́nim se, vb. pf. = nasloniti se, Z.; — spisi, oslonjeni na vpise, Actenstücke, welche sich auf Eintragungen beziehen, DZ.
  24. ǫ́slovnik, m. = oselnik, C., Z.
  25. oslǫ́vski, adj. Esels-; oslovska koža, glava; — eselhaft, Mur.
  26. oslȗha, f. der Ungehorsam, Cig., Mik.
  27. oslȗhi, m. pl. = senci, die Schläfe, Mur., Mik.
  28. osluževáti, -ȗjem, vb. impf. administrieren, V.-Cig.
  29. osnávati, -am, vb. impf. ad osnovati; gründen, C.; o. dokaz na čem, Cig. (T.).
  30. osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.- C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.- Valj. (Rad).
  31. osnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad osnažiti; 1) putzen, reinigen; — 2) schmücken, C.
  32. osnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) den Schmutz von einer Sache entfernen: säubern, putzen, reinigen; o. obleko, otroka; — o. se, sich entleeren, misten, Cig.; — 2) schmücken, zieren, verschönern, M.; kralj ga osnaži z vrvco zlato okoli vratu, Ravn.
  33. osnȃžki, m. pl. = očedki, očinki, C.
  34. ósne, ósən, f. pl. der Spannstock oder Spannstab beim Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
  35. osnẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad osnežiti, Jan. (H.).
  36. osnẹžíti, -ím, vb. pf. mit Schnee bedecken, beschneien, Mur., Cig., Jan.
  37. osník, m. 1) der Achsennagel am Wagenrad; — 2) der Achsenlochbohrer (sveder, s katerim se osniku prevrta luknja), Lašče- Erj. (Torb.).
  38. 1. osnják, m. das Achsenblech, C.
  39. 2. osnják, m., Mur., Glas., pogl. osinjak.
  40. ǫ́snọ, n. 1) = osten, der Stachel, Meg.- Mik., C.; — 2) das Spanneisen am Webstuhl, Jarn., Cig.
  41. osnòv, -snǫ́va, m. = osnova 3), der Entwurf (tudi: ósnov), ogr.- Valj. (Rad).
  42. osnǫ̑v, f. = osnov m., Jan.
  43. osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base ( chem.), Cig. (T.); — der Stamm ( gramm.), Jan. (H.).
  44. osnovȃtelj, m. der Begründer, der Anstifter, nk.
  45. osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.
  46. osnovȃvəc, -vca, m. der Gründer, Cig.
  47. osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch ( chem.), Cig. (T.).
  48. osnǫ̑vica, f. die Kette am Webstuhl, Cig.
  49. osnovíti, -ím, vb. pf. 1) gründen, C.; — 2) gestalten, formen, ausbilden, C.; v maternem telesu sem bil osnovljen, C.
  50. osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
  51. osnovník, m. der Gründer, ogr.- C.
  52. osnovotvòr, -tvǫ́ra, m. der Basenbildner ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  53. osnȗj, m. = osnutek 1), C.
  54. osnȗtək, -tka, m. 1) der Aufzug (Zettel, Kette) am Webstuhl; — 2) der Grundriss, der Entwurf, die Disposition, Cig., Jan.; das Concept, Cig., DZ.; das Project, Levst. (Pril.); die Punctationen, DZ.; — die Elemente einer Wissenschaft, Cig.; — 3) das Angezettelte, die Anstiftung, Cig.; — die Fügung: božji o., Gottes Fügung, Ravn.
  55. ósọ, n. = osen, osten, Habd.- Mik.
  56. osǫ̑ba, f. = oseba, die Person, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), Danj.- Mik., ogr.- Mik., nk.
  57. osobẹ́njək, -njka, m. = osebenjek, (osobenək) Jan. (H.).
  58. osobẹnjevȃnje, n. = osobenjstvo: čas mojega osobenjevanja ("meiner Pilgrimschaft"), Dalm.
  59. osobẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. Inwohner sein): ein Pilger sein, pilgern, Dalm.- Z., C.
  60. osobẹ́njik, m. der Inwohner, (osobenik) Dict., Trub., Dalm., Krelj, Jap.- M., C.
  61. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
  62. osobı̑t, adj. ein besonderer, Cig.; osobiti mir, der Separatfriede, Cig. (T.); — osobito, besonders, Levst. (Nauk); — hs.
  63. osobítən, -tna, adj. besonders geartet, eigenthümlich, charakteristisch: o. kamen, ein charakteristisches Gestein, Erj. (Min.); svoje vrste, in še prav osobitne, Erj. (Izb. sp.); — prim. osobit.
  64. osǫ́biti, -im, vb. pf. = osebiti, absondern, Cig. (T.); — stsl.
  65. osobı̑tost, f. die Eigenthümlichkeit, C.; — prim. osobit.
  66. osǫ̑bnik, m. 1) der Inwohner, C.; — 2) der einzelne Ankömmling (ohne Verwandte), C.; — 3) der Privatmann, C.
  67. osobújən, -jna, adj. ein besonderer: osobujna milost sv. duha, Krelj.
  68. osǫ́čiti, -im, vb. pf. saftig machen, säftigen, Cig.
  69. osòd, -sǫ́da, m. = obsodba, C.
  70. osǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. usoda.
  71. osǫ̑dba, f. = zabela, začimba: postna, mesena o., C.; — prim. osoditi 3).
  72. osǫ́diti, -im, vb. pf. 1) richten, aburtheilen, Mur.; — 2) = odsoditi, bestimmen: o. komu kaj, C.; Bog komu kaj osodi, C.; — 3) mit Fett abmachen, abschmalzen, Z., C.
  73. osǫ̑dnik, m. der Schiedsrichter, C.
  74. osodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig.
  75. osòj, -sója, m. die Schattenseite, der absonnige, schattenseitige Platz, C., Notr.; tam v osoju ležal je zadnji sneg, Jurč.; — nam. odsoj.
  76. osǫ́jati, -am, vb. impf. ad osoditi, ogr.- Valj. (Rad).
  77. osojȃvəc, -vca, m. der Richter, ogr.- Valj. (Rad).
  78. osǫ̑je, n. absonniger Ort, die Schattenseite, Cig., Jan., C., Notr.; — osojè, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. osoj.
  79. osójən, -jna, adj. absonnig, schattenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Kras- Mik.; ( opp. prisojen); leži na osojnem (liegt absonnig), Cig.; — prim. osoj.
  80. osǫ́jenica, f. neka gibanica iz koruzne moke, abgeschmalzene Polenta, Rez.- C.; — prim. osoditi 3).
  81. osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
  82. osǫ̑jnica, f. 1) ein absonniger Platz, C., Nov.; — 2) die zweiblättrige Schattenblume (majanthemum bifolium), Z.
  83. osǫ̑jnik, m. 1) die Schattengegend, C.; — 2) der auf der Schattenseite Wohnende, Jan. (H.).
  84. osolək, -lka, m. = osoljaj, Z.
  85. osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.
  86. osoljȃj, m. eine Prise Salz, Notr.
  87. ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.
  88. osółnčiti, -sȏłnčim, vb. pf. umsonnen, besonnen, Cig.
  89. osȏłnčje, n. das Sonnensystem, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  90. osołzíti, -ím, vb. pf. bethränen, Cig.
  91. osoníti, -ím, vb. pf. "navdati koga s strupom uže od daleč, i ne doteknivši se ga, rekel bi sè samim dahom", Podkrnci- Erj. (Torb.).
  92. osǫ̑nje, n. = osoje, Cig., Jan., Mik.
  93. osopáriti, -ȃrim, vb. pf. mit Dunst erfüllen: osoparjen, dunstbeladen, Cig.
  94. osópsti, -sópem, vb. pf. 1) behauchen, Cig., Šol.; da golobom le osope gnezdo, skujajo se, Zv.; — 2) o. se, zu Athem kommen: osopli so se od strahu, Bes.; ( nam. odsopsti se?).
  95. osọ̑ra, f. = sovra, svora, Mik.
  96. osorẹ̑, adv. = osevre, um diese Stunde, um diese Zeit, Levst. (Sl. Spr.).
  97. osorẹ̑j, adv. = osore, Mur., Cig., Jan., Mik.; lani osorej, Erj. (Izb. sp.); (= o si ori, Mik.).
  98. osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
  99. osorẹ́nji, adj. dermalig, jetzig, M.
  100. osǫ́riti se, -im se, vb. pf. sich aufrichten: o. se komu, sich jemandem widersetzen, C.

   43.448 43.548 43.648 43.748 43.848 43.948 44.048 44.148 44.248 44.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA