m (43.748-43.847)

43748. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
43749. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
43750. osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
43751. 1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
43752. 2. ósəc, -sca, m. das Infusorium: osci, vsakovrstne predrobne živalce, živeče po stoječih vodah ("ne pij te vode, polna je oscev"), Dornberg- Erj. (Torb.).
43753. osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
43754. osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
43755. osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
43756. osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.
43757. osedláti, -ȃm, vb. pf. satteln; o. konja.
43758. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
43759. osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
43760. osèg, -sę́ga, m. = obseg, Cig.
43761. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
43762. osəhníti, -sáhnem, (-sehnem), vb. pf. trocken o. dürr werden, Jan., Hal.- C.
43763. osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.
43764. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
43765. osẹ̑ka, f. die Ebbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; o. in plima, Ebbe und Flut, Cig. (T.), Jes.; — hs.
43766. osẹkati, -sẹ̑kam, vb. pf. = obsekati, Cig.
43767. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
43768. osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).
43769. 1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
43770. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
43771. osẹkotòk, -tǫ́ka, m. der Ebbestrom, Jes.
43772. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
43773. osəłc, m. dem. osel, Jsvkr.
43774. oselica, f. der Wiesensilau (silaus pratensis), Medv. (Rok.).
43775. ǫ́səlj, -slja, m. = osten, C.
43776. ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
43777. ósəłski, adj. = oslovski, Mur.
43778. ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
43779. osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
43780. osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
43781. osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
43782. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
43783. 1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
43784. 2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
43785. oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
43786. oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
43787. 1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
43788. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
43789. osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
43790. osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
43791. osę̑pničast, adj. 1) mit Blattern, Pocken behaftet, Guts.; — 2) blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.); osepničasto lice, Zora.
43792. osę̑pničàv, -áva, adj. 1) mit Blattern behaftet, Jan.; — osepničava ovca, Levst. (Nauk); — 2) blatternarbig, Jurč.
43793. osę̑pničnik, m. der Variolith, Cig.
43794. osẹrẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, Jan.
43795. osę́rjati, -am, vb. impf. = osirati, Mur., Vod. (Izb. sp.).
43796. ósət, m. = osat, Mur., Cig., vzhŠt.
43797. osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
43798. osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
43799. osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
43800. osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
43801. 2. osíca, f. dem. osa; das Wespchen, Mur.
43802. osídrati, -sı̑dram, vb. pf. verankern, Jan. (H.).
43803. osíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad osehniti; trocken werden, austrocknen, Jan., Bes.
43804. osijáti, -sı̑jem, vb. pf. = obsijati, bescheinen, Cig., Jan., M.
43805. osíka, f. die Espe, Jan., C.; — prim. jesika.
43806. osíkati, -kam, -čem, vb. pf. (mit dünnen Strahlen) bespritzen, Cig., Jan.
43807. 1. osína, f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.), Dol.
43808. osínast, adj. 1) grannenartig, Cig.; — grannig, Z.; — 2) osinasto gledati, scheel o. misstrauisch blicken, Z.
43809. osı̑nəc, -nca, m. = osinjak, Jan. (H.).
43810. osı̑njak, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan., Št.
43811. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
43812. osı̑pa, f. neka kožna bolezen (morebiti škrlatnica), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — žara o., der Nesselausschlag, Jan. (H.).
43813. osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.
43814. osipȃłnik, m. der Anhäufepflug, Cig.
43815. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
43816. osipávati, -am, vb. impf. = osipati, Cig., M.; ( vb. impf. ad osipati [ pf.], Št.).
43817. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
43818. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
43819. osípən, -pna, adj. = osipljiv: osı̑pni klobuk = morski klobuk, die Qualle, Jan. (H.).
43820. osı̑pica, f. = osepnica, die Pocke, die Blatter, Jan., Šol., GBrda; — osipice, die Masern, C., Črniče ( Goriš.).
43821. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).
43822. osipováti, -ȗjem, vb. impf. = osipavati, Z.
43823. osír, -rja, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan.; drezati v osir, Jurč.
43824. osírati, -am, vb. impf. ad osrati; o. kaj, bescheißen, Cig.; — o. koga, (preprosto) Übles jemandem nachreden, ihn verleumden.
43825. osirotẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Waise werden, Mur., Cig., Jan., Mik., Jurč.; — verarmen, Dict., Cig., Jan.
43826. osirotíti, -ím, vb. pf. o. koga, jemanden zur Waise machen, C.
43827. osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.
43828. osivẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, ergrauen; osivel, ergraut, C., nk.
43829. osják, m. die Distel, C.
43830. osjè, n. coll. die Grannen, Mur., Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
43831. oskákati, -kam, -čem, vb. pf. = obskakati, Jan. (H.).
43832. oskȃłək, -łka, m. der Splitter, Jan., Žnid.
43833. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
43834. oskítiti se, -skı̑tim se, vb. pf. das Nest verlassen (von brütenden Vögeln), C.
43835. 1. osklútiti, -sklȗtim, vb. pf. 1) = oskutiti: besudeln, beschmutzen, C.; — 2) o. se česa, vor einer Sache Ekel bekommen, C.
43836. 2. osklútiti se, -sklȗtim se, vb. pf. = 2. oskutiti se.
43837. osklȗtnež, m. der Abscheuliche, C.
43838. oskǫ́bljati, -am, vb. pf. = oskobljiti, abhobeln, Cig., Jan.
43839. oskǫ́bljiti, -im, vb. pf. abhobeln, Mur.- Cig., Mik.; — o. kost, das Bein abnagen, Cig., C.; — prim. skobelj.
43840. oskǫ́dən, -dna, adj. mangelhaft, Vrt., Levst. (Nauk), LjZv.; oskodna brada, Erj. (Som.); — hs., stsl.
43841. oskodẹ́vati, -am, vb. impf. Mangel leiden: tvoja žena in tvoja otroka doma oskodevajo, Erj. (Izb. sp.); — stsl.
43842. oskǫ̑dica, f. der Mangel, Cig. (T.); — hs.
43843. oskǫ̑dlati, -am, vb. pf. mit Schindeln bedecken, Cig.
43844. oskǫ́dnost, f. die Mangelhaftigkeit, Levst. (Nauk), LjZv.; — prim. oskoden.
43845. oskǫ̑rək, -rka, m. ein abgezehrter Mensch, C.
43846. oskọ̑riš, m. = oskoruš, Mik.
43847. oskǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. verharschen, Cig.

   43.248 43.348 43.448 43.548 43.648 43.748 43.848 43.948 44.048 44.148  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani