Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (43.701-43.800)

orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
ȏrsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, sich balgen, raufen, schäkern (im Spiel, von Kindern und Thieren), Mur., Jan., C., Št.
orsēlja, f. die Orseille ( chem.), Cig. (T.).
orúbiti, -im, vb. pf. pfänden, C.
orȗžək, -žka, m. ein entkörnter Maiskolben, BlKr.; (oruždžek), kajk.- Valj. (Rad).
orúžiti, -rȗžim, vb. pf. entkörnen: o. koruzo, C., jvzhŠt.; aushülsen ( z. B. Bohnen), Jan. (H.); ausschlauen, schälen: orehe o., Cig., Jan.
ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.
osàd, -sáda, m. 1) der Ansatz ( z. B. einer Frucht), C.; — 2) = prisad, C.
osadíti, -ím, vb. pf. = obsaditi, bepflanzen: vrt o., Cig., M.
osádniti, -sȃdnem, vb. pf. aufreiben: o. konja, Habd.- Mik.
osádrati, -am, vb. pf. umgipsen, Cig.
osájati, -am, vb. pf. s sajami namazati, Cig.
osájiti, -im, vb. pf. = osajati, Cig.
osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
osȃt, m. die Distel (carduus); mlečni o., der Hasenlattich (lactuca muralis), Cig.
osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
osȃtəc, -tca, m. dem. osat, Valj. (Rad).
osatíca, f. = lisec, der Distelfink (carduelis), Mur., Frey. (F.).
osȃtnik, m. der Distelfalter (vanessa cardui), Erj. (Ž.).
osavíčica, f. neka vinska trta: der Kleinungar, M.
ǫ̑sca, f. dem. os; eine kleine Achse, C.
oscánəc, -nca, m. 1) der Bettpisser, M.; — 2) neka žaba: = poščaglja, C.
oscáti, oščím, vb. pf. 1) bepissen, Cig.; — 2) o. se, sich des Harnes entledigen, den Urin abschlagen, Mur., Cig.
oscávati, -am, vb. impf. ad oscati, Z.
osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
osę̑ba, f. die Person, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
osę̑bica, f. dem. oseba; eine kleine Person, Mur., nk.
osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
osę̑bnost, f. die Persönlichkeit, Mur., Cig., Jan.; osebnosti, Personalien, Cig.; persönliche Angelegenheiten, nk.; — die Individualität, Cig., Jan., Cig. (T.).
osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
osebováti, -ȗjem, vb. impf. privatisieren, V.-Cig.
osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
2. ósəc, -sca, m. das Infusorium: osci, vsakovrstne predrobne živalce, živeče po stoječih vodah ("ne pij te vode, polna je oscev"), Dornberg- Erj. (Torb.).
osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.
osedláti, -ȃm, vb. pf. satteln; o. konja.
osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
osèg, -sę́ga, m. = obseg, Cig.
osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
osəhníti, -sáhnem, (-sehnem), vb. pf. trocken o. dürr werden, Jan., Hal.- C.
osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.
osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
osẹ̑ka, f. die Ebbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; o. in plima, Ebbe und Flut, Cig. (T.), Jes.; — hs.
osẹkati, -sẹ̑kam, vb. pf. = obsekati, Cig.
2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).
1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
osẹkotòk, -tǫ́ka, m. der Ebbestrom, Jes.
ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
osəłc, m. dem. osel, Jsvkr.
oselica, f. der Wiesensilau (silaus pratensis), Medv. (Rok.).
ǫ́səlj, -slja, m. = osten, C.
ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
ósəłski, adj. = oslovski, Mur.
ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
osę̑pničast, adj. 1) mit Blattern, Pocken behaftet, Guts.; — 2) blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.); osepničasto lice, Zora.
osę̑pničàv, -áva, adj. 1) mit Blattern behaftet, Jan.; — osepničava ovca, Levst. (Nauk); — 2) blatternarbig, Jurč.
osę̑pničnik, m. der Variolith, Cig.
osẹrẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, Jan.
osę́rjati, -am, vb. impf. = osirati, Mur., Vod. (Izb. sp.).
ósət, m. = osat, Mur., Cig., vzhŠt.
osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.

43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA