Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (43.648-43.747)

  1. ǫ́rkljič, m. neko bajeslovno bitje: o. ima rdečo kapico, po noči se vozi po vodi in poje, Solkan- Erj. (Torb.).
  2. orleān, m. neka tkanina, der Orleans.
  3. orlíca, f. 1) das Adlerweibchen, Slom.- Jan. (Slovn.), Let.; — 2) der Akelei (aquilegia vulgaris), Cig., Tuš. (R.).
  4. orlìč, -íča, m. dem. orel; ein junger Adler, Mur., Cig., Jan.; mladi orliči, Schönl.
  5. orlı̑čək, -čka, m. dem. orlič, Cig., Jan.
  6. orlíti se, -ím se, vb. impf. sich begatten (von Vögeln), C.; = pojati se (o kobili), Jan., Kor.- M.
  7. ǫ́rlji, adj. Adler-, Cig., Šol.; orlje gnezdo, Šol.; orlja plemena, Levst. (Nauk).
  8. orlonǫ̑səc, -sca, m. der Adlerträger, Cig.
  9. órlov, adj. Adler-, Mur., Cig., Jan.; orlovo oko, das Adlerauge, Cig.
  10. ǫ̑rna, f. der Eimer, Jan.; der Wassereimer, C.; — prim. it., lat. urna.
  11. ornāt, m. svečana oprava, der Ornat.
  12. 1. orníca, f. 1) das Pflügeland, urbarer Boden, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Bolc, Soča- Erj. (Torb.).
  13. 2. ǫ̑rnica, f. dem. orna; neka posoda, Kras.
  14. orník, m. der Ackersmann, C.
  15. ornitolōg, m. ptičeslovec, der Ornitholog.
  16. orǫ̑bčati, -am, vb. pf. umrandeln, Cig.
  17. orǫ́biti, -im, vb. pf. mit einem Saum versehen, umsäumen.
  18. orǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: koruzo o., Cig.; (Nüsse) aus der grünen Schale nehmen, schlauen: orehe o., Cig.
  19. orǫ̑d, m. das Werkzeug, Mur., Cig., Jan., Mik.
  20. orǫ̑d, f. = orod m., Ravn.
  21. orodár, -rja, m. der Werkzeugfabrikant, Cig., Jan., C., Bes.
  22. orǫ̑dək, -dka, m. das Werkzeug, Mur.; — das Organ, Mur., Jan., C.
  23. orǫ̑dje, n. das Werkzeug, das Instrument; coll. die Werkzeuge, das Zeug, die Geräthschaften; risalno o., das Reißzeug, Jan.; hišno o., das Hausgeräth, die Möbeln; (tudi: orọ̑dje, Dol.).
  24. orǫ̑dnica, f. die Zeugkammer, die Geräthskammer, die Rüstkammer, Cig., C., Levst. (Pril.); — das Zeughaus, Cig.
  25. orǫ̑dnik, m. 1) = orodar, der Werkzeugverfertiger, C.; — 2) der Geräthkasten, Cig.; — 3) der Instrumental ( gramm.), Jan.
  26. orǫ̑dovati, -ujem, vb. impf. poltern, C.; = nemir delati, razbijati, Kras- Erj. (Torb.); orọ̑dovati, Štrek.
  27. orodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, befruchten, Mur.
  28. orogrāf, m. goropisec, der Orograph.
  29. órok, m. die Erbschaft, das Erbtheil, ogr.- Valj. (Rad); — pogl. urok.
  30. orǫ́kati, -am, vb. impf. singen, wie die Hirten dem Vieh zusingen, Guts., Jarn., Mur., Cig.
  31. orokavíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Handschuhe anziehen, C.; z orokavičeno roko je vmes posegla diplomatija, SlN.
  32. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
  33. orọ̑pati, -am, vb. pf. berauben, plündern, Cig., Jan., nk.
  34. orosíti, -ím, vb. pf. bethauen, benetzen.
  35. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  36. oroslȃnj, m. = oroslan, ogr.- Valj. (Rad).
  37. orožár, -rja, m. 1) der Waffenschmied, Cig., Jan., C.; — 2) der Waffenträger, Jap. (Sv. p.).
  38. orožárnica, f. 1) die Waffenschmiede, Cig.; — 2) die Rüstkammer, Mur., Nov.; das Arsenal, Cig., Jan.
  39. orǫ́žati, -am, vb. impf. waffnen, rüsten, Cig., Jan.
  40. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
  41. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
  42. oroženík, m. = oroženec, Cig.
  43. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
  44. orožíšče, n. der Waffenplatz, Mur., Cig., Jan.; — die Waffenkammer, C., Jap. (Sv. p.); — das Zeughaus, V.-Cig.
  45. orǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. waffnen, ausrüsten, Mur., Cig., Jan.; orožil je svojih hlapcev tristo, Dalm.; orožíti, -ím, Dict.
  46. oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.- Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
  47. orožjenǫ̑səc, -sca, m. der Waffenträger, Cig.
  48. orožjenǫ́ša, m. = orožjenosec, Let.
  49. orožnàt, -áta, adj. bewaffnet, ogr.- M., C.; orožnata vojska, C.
  50. orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
  51. orǫ̑žničar, -rja, m. der Rüstmeister, Cig.
  52. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
  53. orožnı̑štvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
  54. orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  55. ȏrsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, sich balgen, raufen, schäkern (im Spiel, von Kindern und Thieren), Mur., Jan., C., Št.
  56. orsēlja, f. die Orseille ( chem.), Cig. (T.).
  57. orúbiti, -im, vb. pf. pfänden, C.
  58. orȗžək, -žka, m. ein entkörnter Maiskolben, BlKr.; (oruždžek), kajk.- Valj. (Rad).
  59. orúžiti, -rȗžim, vb. pf. entkörnen: o. koruzo, C., jvzhŠt.; aushülsen ( z. B. Bohnen), Jan. (H.); ausschlauen, schälen: orehe o., Cig., Jan.
  60. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  61. ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.
  62. osàd, -sáda, m. 1) der Ansatz ( z. B. einer Frucht), C.; — 2) = prisad, C.
  63. osadíti, -ím, vb. pf. = obsaditi, bepflanzen: vrt o., Cig., M.
  64. osádniti, -sȃdnem, vb. pf. aufreiben: o. konja, Habd.- Mik.
  65. osádrati, -am, vb. pf. umgipsen, Cig.
  66. osájati, -am, vb. pf. s sajami namazati, Cig.
  67. osájiti, -im, vb. pf. = osajati, Cig.
  68. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
  69. osȃt, m. die Distel (carduus); mlečni o., der Hasenlattich (lactuca muralis), Cig.
  70. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
  71. osȃtəc, -tca, m. dem. osat, Valj. (Rad).
  72. osatíca, f. = lisec, der Distelfink (carduelis), Mur., Frey. (F.).
  73. osȃtnik, m. der Distelfalter (vanessa cardui), Erj. (Ž.).
  74. osavíčica, f. neka vinska trta: der Kleinungar, M.
  75. ǫ̑sca, f. dem. os; eine kleine Achse, C.
  76. oscánəc, -nca, m. 1) der Bettpisser, M.; — 2) neka žaba: = poščaglja, C.
  77. oscáti, oščím, vb. pf. 1) bepissen, Cig.; — 2) o. se, sich des Harnes entledigen, den Urin abschlagen, Mur., Cig.
  78. oscávati, -am, vb. impf. ad oscati, Z.
  79. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  80. osę̑ba, f. die Person, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  81. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
  82. osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
  83. osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  84. osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
  85. osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
  86. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
  87. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  88. osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
  89. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
  90. osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
  91. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
  92. osę̑bica, f. dem. oseba; eine kleine Person, Mur., nk.
  93. osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
  94. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
  95. osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
  96. osę̑bnost, f. die Persönlichkeit, Mur., Cig., Jan.; osebnosti, Personalien, Cig.; persönliche Angelegenheiten, nk.; — die Individualität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  97. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  98. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
  99. osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  100. osebováti, -ȗjem, vb. impf. privatisieren, V.-Cig.

   43.148 43.248 43.348 43.448 43.548 43.648 43.748 43.848 43.948 44.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA