Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (43.301-43.400)

  1. opočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. ausrasten, ausruhen.
  2. opodǫ̑ba, f. = kalup, die Abform, Cig., C.
  3. opodǫ̑bək, -bka, m. die Abbildung, C.
  4. opodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. abformen, Cig.
  5. opodobováti, -ȗjem, vb. impf. abformen, Cig.
  6. opodplátiti, -plȃtim, vb. pf. besohlen: črevlje o., Cig.
  7. opogániti, -gȃnim, vb. pf. 1) besudeln, verunreinigen, Dol.- Cig., Jan.; — anstecken: z gnilobo, s kugo o., C.; — beflecken ( fig.), Vrt., LjZv.; — begeifern, beschimpfen, Jan.; — 2) o. se, ein Heide werden, C.
  8. opojénost, f. die Berauschtheit, die Betäubung vom Rausche, Let.
  9. opojíti, -ím, vb. pf. durch ein Getränk berauschen, Jan., Let.
  10. opǫ̑ka, f. der Mergelschiefer, Ročinj- Erj. (Torb.); schieferiger Boden, Meg., Cig., C., Kr.- Valj. (Rad).
  11. opǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) Risse bekommen, Jan. (H.); — 2) abprügeln, Mur., Cig., DSv.
  12. opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.- Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.- M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).
  13. opokljívost, f. = opoklost 2), C., M.
  14. opǫ́klost, f. 1) die Rissigkeit, Jan. (H.); die Undurchsichtigkeit ( z. B. des Glases), Z.; — 2) die Rohheit, die Gefühllosigkeit, der Stumpfsinn, Cig., Jan.
  15. opołdȃn, -dnę̑va, m. der Mittag, Mur.
  16. opołdánski, adj. mittägig, Mur., Cig.; o. počitek, die Mittagsruhe, Jan.
  17. opȏłdne, adv. = o poldne, mittags.
  18. opołdnę́vən, -vna, adj. mittägig, C.
  19. opȏłdnica, f. das Mittagsmahl, C.
  20. opȏłdničati, -am, vb. impf. das Mittagsmahl nehmen, C.
  21. opołdničeváti, -ȗjem, vb. impf. opoldne kositi, C.
  22. opołdnováti, -ȗjem, vb. impf. = opoldničevati, C.
  23. opolẹ́ti, -ím, vb. pf. angebrannt werden, verbrennen, C.
  24. opolíčati, -am, vb. pf. mit Fächern versehen, ausfachen: omaro o., Cig.; — prim. polica.
  25. opolíniti, -lı̑nem, vb. pf. = oplakniti, abspülen, Jan., vzhŠt.- C.
  26. opǫ̑ljki, m. pl. kar se opolje, C.; — prim. oplati.
  27. opoljȗbkati, -am, vb. pf. abküssen, Cig.
  28. opȏłn, * adj. etwas voll, C.; — beleibt, Danj.- M.
  29. opȏłnočən, -čna, adj. mitternächtlich, Mur., Cig.
  30. opȏłnoči, adv. = o polnoči, um Mitternacht.
  31. opȏłnočnica, f. = polnočnica, Mur.
  32. opoludánski, adj. mittäglich, nk.
  33. opȏludne, adv. mittags, nk.
  34. opoludnę́vən, -vna, adj. opoludnevne višine, die Circummeridianhöhen ( astr.), Cig. (T.).
  35. opolunóčən, -čna, adj. mitternächtlich, nk.
  36. opȏlunoči, adv. um Mitternacht, nk.
  37. opółzək, -zka, adj. = polzek, schlüpfrig, C., Erj. (Min.).
  38. opółzəł, -zla, adj. schlüpfrig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; opolzla riba, Dict.- Mik.; opolzla pot, Jurč.
  39. opołzlák, m. breitköpfiger Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
  40. opółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, abglitschen, Dict., Jan., Mik., C.; — ausfallen: lasje iz glave opolznejo, Dalm., (= o. se, Dict.).
  41. opołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad opolzniti, ausgleiten, Z.
  42. opółžiti, -im, vb. pf. mit Schleim bedecken, beschleimen, Cig.; opolžen jezik, belegte Zunge, Cig.
  43. opǫ̑na, f. 1) der Vorhang, Mik., Bes.; — die Wandbekleidung, Cig.; — 2) eine Kette, die Bäume nach der Rundung zu messen, die Spanne, V.-Cig.
  44. oponȃšati, -am, vb. impf. ad oponesti; 1) o. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen, vorrücken; svoje dari revežem o., Ravn.- Valj. (Rad); o. komu hrano, Svet. (Rok.); tega mu ne oponašam, das verarge ich ihm nicht, Cig.; — 2) o. koga (kaj), nachäffen, durch Nachäffung verspotten; sovo, kukavico o.; o. koga, kako govori, kako se vede.
  45. oponášav, adj. kdor rad komu kaj oponaša, Jan.
  46. oponȃšavəc, -vca, m. 1) kdor komu kaj oponaša, der Tadler, Jan.; — 2) der Nachäffer, Cig. (T.); der Spötter, Dalm.; — 3) die Spottdrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.).
  47. oponȃšək, -ška, m. der Vorwurf, Jan., C.
  48. oponávljati, -am, vb. impf. ad oponoviti, Levst. (Zb. sp.).
  49. opǫ̑nəc, -nca, m. 1) die Ranke, Jan. (H.); — 2) die Stechwinde (smilax aspera), Medolin ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( hs.).
  50. oponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen ( z. B. eine Wohlthat), Cig.; včeraj mu je dal, danes mu že oponese, C.; vorhalten, einwenden, Nov., Let.; oponesti bi mi kdo utegnil, Levst. (Nauk).
  51. oponòs, -nósa, m. der Vorwurf, Cig., Jan., M., Nov.
  52. oponǫ̑sa, f., nam. oponoša 1): oponosa ali opravljanje, Trub. (Post.).
  53. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  54. oponosljìv, -íva, adj. kdor rad komu kaj oponosi, Gor.
  55. oponovíti, -ím, vb. pf. erneuern, Cig. (T.); wiederholen: zopet o. kaj, Levst. (Zb. sp.).
  56. opópati, -am, vb. pf. bekleistern, Cig.
  57. opǫ́piti se, -pǫ̑pim se, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  58. opopnatẹ́ti, -ím, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  59. opóprati, -am, vb. pf. bepfeffern.
  60. opọ̑ra, f. die Stütze, Mur., Cig., Jan., ( mech.), Cig. (T.); — o. v stezi = stegnjena o., roke stezati, krčiti v oporo (Streckstütz, Knickstütz), Telov.; — die Widerlage, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Stützmauer, die Scarpe, Cig., DZ.; — der Pfeiler, Cig., Jan.; — der Anhaltungspunkt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — die Unterstützung: najti dragovoljno oporo, nk.
  61. oporéči, -réčem, vb. pf. widerrufen, Cig., Jan.; o. naredbo, DZ.; kar reče, ne oporeče, Jan. (Slovn.).
  62. oporę̑čnik, m. der Widerrufende, Cig.
  63. 1. oporèk, -rę́ka, m. der Widerruf, Cig. (T.), DZ.
  64. 2. opọ̑rək, -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.- C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.- C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.- C.
  65. oporẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad oporeči; widerrufen, Cig., Jan., DZ.; kar je rekel, ni oporekal, Erj. (Izb. sp.).
  66. oporekováti, -ȗjem, vb. impf. = oporekati, Jan.; o. svojo besedo ni moško, Jurč.
  67. opọ̑rən, -rna, adj. 1) Stütz-: oporna palica, Cig.; oporni zid, die Stützmauer, DZ.; — 2) opǫ́ren, widerspenstig, stützig, Mur., C.; stetig (o konjih), C.; — oporne pameti, begriffstützig, SlN.; — unfügsam: usnje ne sme biti oporno, Vrt.; pogl. uporen.
  68. oporkovína, f. das Gekröse, C.; — prim. oporek 2).
  69. opọ̑rnica, f. 1) die Stütze, der Strebebaum, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Stelze, Vrt.
  70. opọ̑rnik, m. = opornica 1), Jan., Bes.
  71. opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.
  72. opornják, m. das Gekröse, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
  73. opǫ́rnost, f. die Stützigkeit, der Trotz, Mur., C.; — die Stetigkeit (o konjih), Nov., Strp.
  74. oporǫ́čati, -am, vb. impf. ad oporočiti; testamentarisch bestimmen, Z.
  75. oporǫ̑čba, f. letztwilliger Auftrag: naročala mu je to in ono oporočbo, Jurč.
  76. oporǫ̑čən, -čna, adj. Testaments-, testamentarisch, Cig., Jan.; oporočni pristavek, das Codicill, Cig., Jan.; oporočni dedič, der Testamentserbe, Cig., Jan.
  77. oporočíti, -ím, vb. pf. testieren, Z.
  78. oporočník, m. der Testator, Cig., Jan.
  79. oporǫ̑ka, f. das Testament.
  80. opǫ̑rtati, -am, vb. pf. bordieren, Cig.; — prim. porta.
  81. oposéliti, -sę́lim, vb. pf. besiedeln, Z.; — o. se, sich (rings) ansiedeln, Mur.
  82. oposrẹ̀d, praep. c. gen. = sredi: o. zime, ogr.- C.
  83. opostȃvək, -vka, m. die Antithese, Cig.
  84. opošténiti, -im, vb. pf. s tem si je opoštenil ime, das gereicht ihm zur Ehre, Cig. (T.).
  85. opotákniti se, -táknem se, vb. pf. = opotekniti se.
  86. opotávljati, -am, vb. impf., C. = obotavljati.
  87. opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.
  88. opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
  89. opotẹ́kati se, -tẹ̑kam se, -čem se, vb. impf. ad opoteči se; wankend gehen, taumeln, Cig., Jan.; ti si nas z vinom napojil, da smo se opotekali, Dalm.; od lakote o. se, Z.
  90. opotekljìv, -íva, adj. taumelig, schwach, Cig.
  91. opotəkníti se, -táknem se, vb. pf. mit den Füßen anstoßen, straucheln, Mur., Boh.; o. se ob kamen, Dalm., Trub.; o. se in pasti, Dalm.; ako kdo hodi po dnevi, ta se ne opotakne, Trub.
  92. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
  93. opǫ́titi, -im, vb. pf. anweisen, eine Anleitung geben, zur Einsicht bringen: o. koga, ogr.- C.; — o. se, auf den rechten Weg oder zur Einsicht kommen, ogr.- C.
  94. opǫ̑tnik, m. = trpotec, der Wegerich (plantago), Dol.
  95. opotǫ́čən, -čna, adj. unbeständig: sreča je opotočna, Mur., Cig., Met.
  96. opotóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) rollen machen, Z.; — 2) o. se, sich fortbegeben: Mi se od vas opotočimo, Vas pa Bogu izročimo, Npes. ( BlKr.)- Kres VI. 353.
  97. opovę̑ra, f. = opovira, M., ZgD.
  98. opovę̑rati, -am, vb. impf. = opovirati, C.
  99. opovı̑ranje, n. die Hemmung, Cig.
  100. opovı̑rati, -am, vb. impf. ad opovreti; hemmen, hindern, Cig., Jan., nk.

   42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA