m (42.901-43.000)

42901. ǫ̑lovina, f. = olove droži, der Pressgerm, Levst. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
42902. olovnàt, -áta, adj. bleiern, Mur.
42903. 1. olǫ̑vnik, m. der Bleistift, Cig., C.
42904. 2. ǫ̑lovnik, m. der Bierbräuer, Guts.
42905. ǫ́lovọ, n. das Blei, Mur., Jan., Mik.
42906. ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.- Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.
42907. ołšica, f. der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.); olšica stika po jelšah za semenom, C.; ( nam. olščica, Z.?).
42908. ǫ́łšpetəlj, -tlja, m. = ošpetelj, Cv.
42909. oltár, -árja, m. der Altar; veliki o., der Hauptaltar; stranski o., der Seitenaltar.
42910. oltárčək, -čka, m. dem. oltar; ein kleiner Altar.
42911. olúbiti, -im, vb. pf. entbasten, abschälen: o. drevo, C., Nov.
42912. olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Pivka ( Notr.).
42913. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
42914. olȗp, m. die abgelöste Schale von Obst, Rüben u. dgl., Mur., Cig., Mik.
42915. olúpati, -am, vb. pf. = olupiti, ogr.- M.
42916. olȗpək, -pka, m. die abgelöste Schale von Obst, Rüben u. dgl.; repni olupki, Rübenschalen.
42917. olúpiti, -im, vb. pf. schälen: o. jabolko, krompir, drevo; o. se, sich losschälen; — = odreti, schinden: o. ovco, C.; — o. človeka, einen Menschen berauben, C.
42918. olȗsk, m. die Kornhülse, C.; oluski, die Heidekornhülsen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Poh.
42919. olúskati, -am, vb. pf. abschuppen: ribo o., Cig.
42920. oluskíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oluskati, Cig.
42921. olúščiti, -im, vb. pf. von der Hülse oder harten Schale befreien, enthülsen, schälen; o. grah, orehe; — betrügen, berauben, C.
42922. olúžiti, -im, vb. pf. ablaugen: o. perilo, Cig.
42923. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
42924. onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
42925. onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
42926. onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
42927. onanīst, m. der Onanist.
42928. onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
42929. ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
42930. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
42931. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
42932. 1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
42933. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
42934. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
42935. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
42936. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
42937. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
42938. ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
42939. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
42940. ondù, adv. = ondi, Jan., Trub., Dalm., Krelj, nk.
42941. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
42942. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
42943. onẹ̑, pron. = 2. oni, Cig., Jan., M., Gor., Št.; (onej) C.
42944. onę̑bje, n. = obnebje, der Himmelsraum, M.
42945. onečástiti, -čȃstim, vb. pf. verunehren, entehren, schänden, Cig., Jan., Cig. (T.), nk., BlKr.
42946. onečȃstnik, m. der Entehrer, Cig.
42947. onečaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onečastiti, verunehren, entehren, (onečeščevati) Jurč., (onečastovati) Cig., Jan.
42948. onečaščevȃvəc, -vca, m. der Entehrer, Cv.
42949. onečę́diti, -čę̑dim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen, besudeln.
42950. onečę́jati, -am, vb. impf. ad onečediti; verunreinigen, Z.
42951. onečístiti, -čı̑stim, vb. pf. verunreinigen.
42952. onečlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
42953. onẹ̑gast, adj. von der gewissen Beschaffenheit (die man nicht nennen will oder kann), Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
42954. onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.- Levst. (Rok.).
42955. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
42956. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
42957. onegǫ́diti, -gǫ̑dim, vb. pf. ekelhaft machen, beschmutzen, Cig.
42958. onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
42959. onẹ́n, adj. von der gewissen (deren Namen ich nicht nennen kann oder will): onene besede, Z.
42960. onenáditi, -nȃdim, vb. pf. = iznenaditi, C.
42961. onepokojiti, -im, vb. pf. beunruhigen, Cig.
42962. oneprijateljiti, -im, vb. pf. verfeinden: o. koga s kom, Cig. (T.).
42963. oneprijázniti, -ȃznim, vb. pf. = oneprijateljiti, Cig. (T.).
42964. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
42965. onesnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad onesnažiti: verunreinigen.
42966. onesnážiti, -snȃžim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen.
42967. onespodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. entstellen ( stil.), Cig. (T.).
42968. onesrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesrečiti, Z., nk.
42969. onesrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. unglücklich machen, Cig. (T.), Z., nk.
42970. onesvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesvetiti, entheiligen, Jan.
42971. onesvẹ́stiti se, -svẹ̑stim se, vb. pf. die Besinnung verlieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.
42972. onesvę́titi, -svę̑tim, vb. pf. entheiligen, Cig., Jan.
42973. oneškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. unschädlich machen, DZ.
42974. oneužitílọ, n. das Denaturierungsmittel, DZ.
42975. oneužítiti, -žı̑tim, vb. pf. = neužitno storiti, denaturieren, DZ.
42976. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).
42977. onevíhtniti, -vı̑htnem, vb. pf. aufbrausen, auffahren, C.
42978. onevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Cig., C.
42979. oneznániti, -znȃnim, vb. pf. unkenntlich machen, entstellen, Cig. (T.).
42980. ónež, m. = janež, Cig., Jan.
42981. ongáviti, -ȃvim, vb. impf. tako se nav. govori nam. onegaviti.
42982. 1. ọ̑ni, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.- C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.
42983. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
42984. oníkati, -am, vb. impf. o. koga, nach dem Beispiele des deutschen "Sie" jemanden mit dem unslavischen "oni" anreden.
42985. ōniks, m. neka vrsta kremenjaka, der Onyx ( min.), Cig. (T.), C., Erj. (Min.).
42986. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
42987. ọ̑nọkrat, adv. = onkrat, damals, C.
42988. onọ̑lik, adj. so groß, gleich groß, C., Dalm.; onoliko, kolikor, dieselbe Quantität, wie, Jan., Cig. (T.), DZ.
42989. ọ̑nostran, praep. c. gen. jenseits, Levst. (Rok.), nk., (unostran) Jan.; onostran morja, Erj. (Izb. sp.).
42990. onǫ́tən, -tna, adj. in jener Gegend befindlich, jenseitig, Mur.
42991. ònti, adv. = anti, C., Mik., vzhŠt.; onti pa (ontipa), ja freilich, allerdings, SlGor.- C.
42992. ontipà, adv. = onti pa, C., Mik.
42993. ontologı̑ja, f. nauk o bitju in o tem, kar je, die Ontologie.
42994. onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. [Rad]).
42995. opáberkovati, -ujem, vb. pf. o. vse vinograde, in allen Weingärten die Nachlese abhalten, (opap-) jvzhŠt.
42996. opȃčən, -čna, adj. äbicht, verkehrt, Cig., Jan., C., Danj.- M.
42997. opàd, -páda, m. = pad, der Fall, Valj. (Rad).
42998. opádanje, n. das Fallen, das Sinken, Mur., M., kajk.- Valj. (Rad).
42999. opádati, -pȃdam, vb. impf. ad opasti, 1) abfallen (o listju), Cig.; = padati, fallen, sinken, Mur.; v grehe o., kajk.- Valj. (Rad); — 2) fallend bedecken (vom Schnee), Jan.; — 3) befallen, anwandeln, Jan.; strah in trepet jih opadaj! Ravn.
43000. opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).

   42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani