m (42.848-42.947)

42848. 2. olika, f. = oljika, Mik.
42849. olı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
42850. olı̑kati, -am, vb. pf. 1) glatt machen, abglätten, Cig., Jan.; polieren, Cig., Jan., ( stil.) Cig. (T.); — plätten, bügeln: o. perilo, Cig.; — 2) ausbilden, civilisieren, urbanisieren, Cig., Jan., nk.; olikano vedenje, feines Benehmen, Cig. (T.).
42851. olikováti, -ȗjem, vb. impf. ad olikati; 1) glätten, polieren, Z.; — 2) ausbilden, Jan., nk.
42852. olı̑lək, -lka, m. 1) die abgelegte Schlangenhaut, Jan., C.; — 2) ein mieternder Krebs, Mur.
42853. olíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, mietern, Mur., Jan.; Nevoljna gosen'ca Se je olilila, Danj. (Posv. p.).
42854. olísati, -am, vb. pf. fleckig machen, beflecken, Cig.
42855. olisíčiti, -ı̑čim, vb. pf. überlisten, täuschen, Cig., C., Bes.
42856. olísiti, -im, vb. pf. = olisati, Cig.
42857. olístiti, -im, vb. pf. mit Blättern versehen: o. se, sich belauben, C.
42858. olišájiti se, -ȃjim se, vb. pf. mit der Flechte behaftet werden, Cig.
42859. ǫ́lišək, -ška, m. dem. olih; ein kleiner Pfahl oder Pflock, C.
42860. olı̑šp, m. der Aufputz, die Decoration, Cig.
42861. olı̑špati, -am, vb. pf. aufputzen, auszieren, schmücken.
42862. oliti, * -im, vb. impf. cesto oliti = olihe staviti ob cesti, Pfähle an der Straße einsetzen, vzhŠt.- C.
42863. olitọ, n. der Darm, C., Z.; pl. olita, die Gedärme, Kor.- Z., Bes.; — prim. češ. jelito.
42864. olı̑vnik, m. der Olivengarten, Cig., C.
42865. olízati, -žem, vb. pf. = oblizati, belecken, Z., C.
42866. ǫ̑ljar, -rja, m. der Ölerzeuger, der Ölmüller, Cig.; — der Ölhändler, Mur., Cig., Jan., Zora, Kr.- Valj. (Rad).
42867. ǫ̑ljarica, f. die Ölmüllerin, die Ölhändlerin, Cig.
42868. oljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit der Ölerzeugung beschäftigen, den Ölhandel treiben, Cig., Zora.
42869. oljárnica, f. die Ölmühle, die Ölfabrik, Cig., C.
42870. ǫ́lje, n. das Öl; laško o., das Baumöl (Olivenöl); kameno o., das Petroleum, Erj. (Min.); hudičevo o., das Vitriolöl, die rauchende Schwefelsäure, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); = hudo o., Cig., Jan., DZ.; — prečiščeno o., raffiniertes Öl, DZ.; raznesilno o., das Sprengöl, DZ.; — sveto o., das Chrisma; die letzte Ölung; = sv. poslednje o., Cig., Jan.; v sv. olje dejati koga, jemandem die letzte Ölung ertheilen; počasen si, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, Lašče- Erj. (Torb.).
42871. olję̑n, adj. ölig, Mur., Cig., Jan.; oljene drože, die Öldrüse, Mur.; Öl-: z oljenimi barvami, Navr. (Let.).
42872. oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.
42873. olję́nka, f. 1) das Ölgefäß, C.; — 2) die Öllampe, Mur.- Cig.; (tudi: ǫ́ljenka, Mur.).
42874. ǫ́ljevən, -vna, adj. Öl-: oljevna slika, das Ölgemälde, Cig. (T.).
42875. oljevína, f. das Oleïn ( chem.), Cig. (T.).
42876. oljevı̑t, adj. ölhältig: oljeviti plin, das Ölgas ( chem.), Cig. (T.).
42877. ǫ́ljičən, -čna, adj. Ölbaum-, Oliven-: oljična vejica, der Ölzweig, Jan., (oljčen) Štrek.; oljična nedelja, der Palmsonntag, Jan., Cv., (oljčna n.) Vas Krn- Erj. (Torb.).
42878. ǫ́ljičevina, f. 1) der Olivenbaum, das Olivenholz: vejice od oljičevine, Jsvkr.; — 2) der Olivenzweig, C.
42879. ǫ́ljičica, f. dem. oljika; — divja o., der Liguster (ligustrum), C.
42880. ǫ́ljika, f. der Ölbaum, Cv. (IX. 7.); (olika) Meg., Alas., Cig., Jan., Krelj, Trub.- Mik.; prava o., echter Ölbaum oder die Olive (olea europea), Tuš. (R.).
42881. ǫ́ljikin, adj. = oljikov, oljičen, (oljkin) Mur., Cig., Jan.
42882. ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.- Cig.).
42883. ǫ́ljikovina, f. 1) das Ölbaumholz, (oljk-) V.-Cig.; — 2) der Olivenzweig: nosila sta v rokah oljikovine, Navr. (Let.).
42884. ǫ́ljikovnica, f. oljikovnice, Ölbäume (oleaceae), (oljk-) Cig. (T.).
42885. ǫ́ljiti, -im, vb. impf. ölen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
42886. ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).
42887. ǫ̑ljnica, f. die Ölkammer, Cig.
42888. ǫ̑ljnik, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. oljičje.
42889. oljnják, m., C., pogl. oljičje.
42890. ǫ̑ljski, adj. oljska nedelja = cvetna n., M.; Oljska gora, der Ölberg; pravilno: oljiski.
42891. oljúditi, -im, vb. pf. bevölkern, ogr.- M.; bemannen: ladjo o., Cig.
42892. olǫ̑bnica, f. die Hirnschalenhaut (pericranium), Cig. (T.).
42893. olojíti, -ím, vb. pf. betalgen, Cig.
42894. olopı̑vəc, -vca, m. = pivopivec, der Biertrinker, Cig., Jurč.
42895. olǫ́ščati, -am, vb. pf. glasieren, Mur., Jan.
42896. ološčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ološčiti, Jan. (H.).
42897. olǫ́ščiti, -im, vb. pf. = ološčati, Jan.
42898. ǫ̑lov, adj. Bier-, Cig.; olova začimba, die Bierwürze, Cig., DZ.; olove droži, die Bierhefe, Cig.; der Pressgerm, Lašče- Levst. (M.); = olove drožice, Dol.- Levst. (Rok.).
42899. olǫ̑v, m. das Blei, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
42900. olovàr, -vára, m. = pivovar, der Bierbräuer, Guts.
42901. ǫ̑lovina, f. = olove droži, der Pressgerm, Levst. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
42902. olovnàt, -áta, adj. bleiern, Mur.
42903. 1. olǫ̑vnik, m. der Bleistift, Cig., C.
42904. 2. ǫ̑lovnik, m. der Bierbräuer, Guts.
42905. ǫ́lovọ, n. das Blei, Mur., Jan., Mik.
42906. ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.- Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.
42907. ołšica, f. der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.); olšica stika po jelšah za semenom, C.; ( nam. olščica, Z.?).
42908. ǫ́łšpetəlj, -tlja, m. = ošpetelj, Cv.
42909. oltár, -árja, m. der Altar; veliki o., der Hauptaltar; stranski o., der Seitenaltar.
42910. oltárčək, -čka, m. dem. oltar; ein kleiner Altar.
42911. olúbiti, -im, vb. pf. entbasten, abschälen: o. drevo, C., Nov.
42912. olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Pivka ( Notr.).
42913. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
42914. olȗp, m. die abgelöste Schale von Obst, Rüben u. dgl., Mur., Cig., Mik.
42915. olúpati, -am, vb. pf. = olupiti, ogr.- M.
42916. olȗpək, -pka, m. die abgelöste Schale von Obst, Rüben u. dgl.; repni olupki, Rübenschalen.
42917. olúpiti, -im, vb. pf. schälen: o. jabolko, krompir, drevo; o. se, sich losschälen; — = odreti, schinden: o. ovco, C.; — o. človeka, einen Menschen berauben, C.
42918. olȗsk, m. die Kornhülse, C.; oluski, die Heidekornhülsen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Poh.
42919. olúskati, -am, vb. pf. abschuppen: ribo o., Cig.
42920. oluskíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oluskati, Cig.
42921. olúščiti, -im, vb. pf. von der Hülse oder harten Schale befreien, enthülsen, schälen; o. grah, orehe; — betrügen, berauben, C.
42922. olúžiti, -im, vb. pf. ablaugen: o. perilo, Cig.
42923. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
42924. onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
42925. onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
42926. onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
42927. onanīst, m. der Onanist.
42928. onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
42929. ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
42930. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
42931. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
42932. 1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
42933. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
42934. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
42935. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
42936. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
42937. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
42938. ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
42939. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
42940. ondù, adv. = ondi, Jan., Trub., Dalm., Krelj, nk.
42941. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
42942. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
42943. onẹ̑, pron. = 2. oni, Cig., Jan., M., Gor., Št.; (onej) C.
42944. onę̑bje, n. = obnebje, der Himmelsraum, M.
42945. onečástiti, -čȃstim, vb. pf. verunehren, entehren, schänden, Cig., Jan., Cig. (T.), nk., BlKr.
42946. onečȃstnik, m. der Entehrer, Cig.
42947. onečaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onečastiti, verunehren, entehren, (onečeščevati) Jurč., (onečastovati) Cig., Jan.

   42.348 42.448 42.548 42.648 42.748 42.848 42.948 43.048 43.148 43.248  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani