m (42.701-42.800)

42701. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
42702. okȓnəc, -nca, m. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.
42703. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
42704. okrnják, m. der Stumpf, Šol.
42705. okŕnjati, -am, vb. pf. verstümmeln, C.
42706. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
42707. okrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrnjiti; verstümmeln, Cig., Jan.
42708. okŕnjiti, -im, vb. pf. verstümmeln, Cig., Jan.; — hs.
42709. okrǫ̑č, m. die Krümmung, C.
42710. okročiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; okročen, gekrümmt, gebogen, vzhŠt., ogr.- C.
42711. okròg, -krǫ́ga, m. der Kreis, die Zirkelfigur, Mur., Cig.; — der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan., DZ.; na okrogu, Schönl.- Valj. (Rad).
42712. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
42713. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
42714. okrǫ́glast, adj. rundlich; okroglasta ruda, die Niere ( mont.), Cig.
42715. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
42716. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
42717. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
42718. okroglíti, -ím, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.
42719. okrǫ̑gljaj, m. die Runde, M.; der Umkreis: mesto je imelo v okrogljaju tri dni hoda, Ravn.- Valj. (Rad).
42720. okrogljáš, m. okrogljaši, Kugelkäfer, Cig. (T.).
42721. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
42722. okroglóta, f. = okroglost, Mur.
42723. okrogloùd, -úda, adj. von runden Formen: o. človek, Zv.
42724. okrojíti, -ím, vb. pf. beschneiden, Jan. (H.).
42725. okrǫ̑nati, -am, vb. pf. bekrönen, Cig.
42726. okropíti, -ím, vb. pf. besprengen, Mur.
42727. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
42728. okrǫ̑tnik, m. der Tyrann, C.
42729. okròv, -króva, m. das Gehäuse ( z. B. einer Uhr), V.-Cig., Jan., Cig. (T.); okrovi zaklopnicam, die Ventilgehäuse, DZ.; — die Kopfhülle ( bot.), Cig.; — die Schussbühne ( mont.), Cig.
42730. okrȏvəc, * -vca, m. das Kothblech am Wagenrade, Cig.
42731. okrožávati, -am, vb. impf. umgeben, Cig. (T.).
42732. okrǫ̑žba, f. die Abrundung: o. župnije, Slom.
42733. okrǫ̑žəc, -žca, m. der Kreis, C., M.
42734. okrǫ̑žək, -žka, m. der Kreis, Mur.; — der Teller, Jan.
42735. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
42736. okroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrožiti, Cig.
42737. okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
42738. okrožílọ, n. der Zirkel, Mur., Cig.; — hs.
42739. okrožína, f. der Umkreis, C.
42740. okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
42741. okrǫ̑žje, n. die Umgebung, der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan.; — der Kreis, der District, das Arrondissement, das Departement, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
42742. okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.- Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
42743. okŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. ausflicken, belappen, Cig., M.
42744. okrpčáti, -ȃm, vb. pf. steif machen, stärken, (okrfčati) C.
42745. okŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. = okrẹ́pniti, okrẹ́niti, C.
42746. okŕstiti, -kŕstim, vb. pf. taufen, ogr.- M., Podkrnci- Erj. (Torb.).
42747. okrščávati, -am, vb. impf. ad okrstiti, ogr.- Valj. (Rad).
42748. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
42749. okŕšiti, -kȓšim, vb. pf. durch Abbrechen beschädigen, Z.; — verringern, schmälern: o. založnino, DZ.
42750. okŕšiti se, -kȓšim se, vb. pf. die Haare oder Federn emporsträuben, Z.
42751. okȓšljaj, m. das Bruchstück, das Fragment, Notr.
42752. okrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. abbürsten; o. obleko.
42753. okrúliti, -im, vb. pf. verstümmeln, Meg., C.; — rings behacken, C.; — okruljen jezik, eine verstümmelte Sprache, Raič (Slov.).
42754. okruljavẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, erlahmen, Cig.
42755. okruljavíti, -ím, vb. pf. lahm machen, lähmen, C., Dalm.
42756. okrȗšək, -ška, m. das Bruchstück ( z. B. von einem Steine), Cig., C.
42757. okrúšən, -šna, adj. fragmentar ( min.), Cig. (T.).
42758. okrúšiti, -krȗšim, vb. pf. rings abbrechen, durch Abbrechen beschädigen, C., Z.; kamen čas okruši, LjZv.; — o. se, sich ablösen ( z. B. von der Mauer).
42759. okrútən, -tna, adj. grausam, Jan., nk.; — pogl. okroten.
42760. okrútnost, f. die Grausamkeit, Jan.
42761. okrváviti, -ȃvim, vb. pf. mit Blut beflecken; ves grm je bila okrvavila, Jsvkr.; o. se, sich mit Blut beflecken; okrvavljen, blutbefleckt, Cig., Jan.
42762. okrvávljati, -am, vb. impf. ad okrvaviti; mit Blut beflecken, Cig.
42763. okŕviti, -im, vb. pf. blutig machen: Mazince si okrvita, Npes.- C.; okrvljen, blutbeträufelt, Šol.
42764. oksālən, -lna, adj. Oxal-: oksalna kislina, die Oxalsäure ( chem.), Cig. (T.).
42765. oksīd, m. = okis, das Oxyd, Sen. (Fiz.).
42766. oksidācija, f. okisba, die Oxydation ( chem.), Sen. (Fiz.).
42767. oktaēdər, -dra, m. osmerec, das Oktaeder, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
42768. oktānt, m. der Achterkreis, der Octant, Cig. (T.).
42769. oktāva, f. osmica, die Octave (pri glasbi).
42770. oktōbər, -bra, m. = vinotok, kozoprsk, der Monat October.
42771. oktogōn, m. osmeroogelnik, das Oktogon, Cig. (T.).
42772. oktrojı̑rati, -am, vb. pf. ( impf.) vsiliti, octroyieren.
42773. okúhati, -kȗham, vb. pf. abkochen, Jan.
42774. okujína, f. nav. pl. okujine, die Abfälle beim Schmieden, der Schmiedesinter, der Hammerschlag, Cig., Jan., C., DZ.
42775. okȗn, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Jarn., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
42776. okȗnovəc, -vca, m. okunovci, Barsche (percoidei), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
42777. okȗp, m. der Misskauf, der Schadekauf, Cig., Jan., C.
42778. okȗpčati, -am, vb. pf. anhäufeln, Cig.
42779. okúpiti se, -im se, vb. pf. einen schlechten Kauf thun, beim Kauf Schaden leiden, sich überkaufen, Mur., Cig., Jan., C.; pazi, da se ne okupiš, Levst. (Beč.); Okupljen je, kdor več ti da, DSv.; — übel ankommen, Jan.
42780. okupováti se, -ȗjem se, vb. impf. beim Kaufen Schaden leiden, Misskäufe machen, Z.
42781. okȗs, m. 1) der Geschmacksinn, Jan., Cig. (T.); — 2) der Geschmack (tudi pren.), Guts., Cig., Jan., M., nk.
42782. okȗsək, -ska, m. das Gekostete, der Imbiss, Cig. (T.).
42783. okúsən, -sna, adj. 1) Geschmacks-: okȗsne bradavičice, die Geschmackswärzchen, Cig. (T.); — 2) schmackhaft, geschmackvoll, Jan., nk.; okusna jed, okusno izdelati kaj, nk.
42784. okúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) verkosten, kosten; — Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Preš.; — 2) okusiti se česa, = le toliko použiti, da spozna okus, mittelst des Geschmackes etwas untersuchen, Cig., Gor.
42785. okúsnost, f. die Schmackhaftigkeit, Z., nk.; das Geschmackvolle an einer Sache, der Geschmack (als Eigenschaft), nk.
42786. okušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig., Jan.
42787. okúšati, -am, vb. impf. ad okusiti; 1) verkosten; — 2) o. se česa, etwas vermittelst des Geschmackes untersuchen, Cig.
42788. okuševáti, -ȗjem, vb. impf. = okušati, Cig.
42789. okútiti se, -im se, vb. pf. das Nest verlassen (von den Alten), C.
42790. okúženəc, -nca, m. der Angesteckte, Cig.
42791. okuževáti, -ȗjem, vb. impf. ad okužiti; verpesten, anstecken.
42792. okúžiti, -im, vb. pf. verpesten; anstecken, inficieren.
42793. okváriti, -im, vb. pf. beschädigen, M., C., Let.; okvarjena stranka, DZ.
42794. okvárjati, -am, vb. impf. ad okvariti, beschädigen, Z.
42795. okvárjenəc, -nca, m. der Beschädigte, DZ., Levst. (Pril.), Nov.
42796. okvárjenik, m. = okvarjenec, DZ.
42797. okvarník, m. der Beschädiger, Levst. (Pril.).
42798. okvásiti, -im, vb. pf. mit Sauerteig versetzen, säuern, Cig., Jan.; okvašen kruh, gesäuertes Brot, Cig.; — o. se, aufgähren (vom Teige), Cig.
42799. okvı̑r, m. der Rahmen, die Einfassung, Cig., Jan., nk.; v o. dejati, einrahmen, Jan.; merilni o., der Messrahmen, DZ.; — prim. hs. okvir, der Fensterrahmen.
42800. okvı̑rar, -rja, m. der Rahmenmacher, Cig.

   42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani