m (42.648-42.747)

42648. 2. okrẹ́niti, -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. ( nam. okrepel).
42649. okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
42650. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
42651. okrẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, die Erquickung, C., Z.
42652. okrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) steif machen, aussteifen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; o. se, sich stärken, sich erquicken; o. se z jedjo in pijačo; — 3) intr. halsstarrig werden: oni okrepčajo, so trdovratni, Krelj.
42653. okrẹpčávati, -am, vb. impf. = okrepčevati.
42654. okrẹpčevalíšče, n. ein Ort, wo man sich erquickt, die Restauration, C.
42655. okrẹpčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrepčati; stärken, erquicken.
42656. okrẹpčevȃvəc, -vca, m. der Erquicker.
42657. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
42658. okrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, erquicken; o. se z vinom, Pjk. (Črt.); — o. se, an Kraft, Stärke gewinnen, Cig., Jan.
42659. okrẹ̑pljaj, m. die Stärkung, Bes.
42660. okrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad okrepiti, stärken, C.
42661. okrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = okrepljati, Jan.
42662. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
42663. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
42664. okresáč, m. 1) der Lichtputzer, Z., Valj. (Rad); — 2) pl. okresači, die Zitterflechten im Gesicht.
42665. okrésati, -krę́šem, vb. pf. grob behauen, Cig.; kamen o., die scharfen Ecken des Steines abstumpfen, Cig.; drevo o., den Baum abästen, Z.; — o. koga, jemanden abprügeln, M., Z., Zora; — o. se, sich durch Anschlagen verwunden, Z.
42666. okresávati, -am, vb. impf. ad okresati; grob behauen, Cig.; — o. se, mit den Füßen an einander streifen, Jan. (H.).
42667. okrę̑šljaj, m. ein Wald zwischen Gereutwiesen, Z.; — prim. okrišljaj.
42668. okrèt, -krę́ta, m. die Wendung, Cig. (T.); — die Kehre, Telov.; — der Umschwung, C.
42669. okretáč, m. ein Halswirbel: der Dreher (epistropheus), Erj. (Som.).
42670. okretálọ, n. die Drehmaschine, Jan. (H.); orglice na o., die Drehorgel, Jan. (H.).
42671. okrę́tati, -tam, -čem, vb. impf. ad 1. okreniti; umwenden, Z.; — o. se, sich drehen, Cig.
42672. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
42673. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
42674. okretúlja, f. die Rotationsmaschine, h. t.- Cig. (T.).
42675. okrẹ́vati, -am, vb. pf. 1) gesunden, zu Kräften gelangen, sich erholen, Cig., Jan., C.; — 2) stärken: svojo dušo o., C.; — o. se, sich erholen, Kr., LjZv.
42676. okrẹ́vavəc, -vca, m. der Reconvalescent, Cig., Jan., Nov.
42677. okŕgati, -am, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig.
42678. okŕhati, * -kȓham, vb. pf. schartig machen; kako rezilo o., ein Schneidewerkzeug abstumpfen.
42679. okȓhək, -hka, m. ein abgebrochenes Stückchen (von Stein, Holz u. dgl.), C., Z.
42680. okŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. anbrechen.
42681. okríčati, -ím, vb. pf. o. kaj, etwas verschreien, C.
42682. okríliti, -im, vb. pf. mit Fittigen versehen, beflügeln, Cig.; — rus.
42683. okrı̑lja, f., Meg.- Mik.; pogl. okrilje 1).
42684. okrı̑lje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.- M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm ( fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige ( fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.
42685. okrı̑nkati, -am, vb. pf. maskieren, ZgD.
42686. okríšəlj, -šlja, m. = okrišljaj, C.
42687. okrı̑šljaj, m. 1) der Umkreis, C.; — 2) die Heuscheibe auf Wiesen, C.; — prim. okrešljaj; iz nem. Kreis (?).
42688. okrı̑špati, -am, vb. pf. abkrispeln; — abprügeln, Z., M.
42689. okríti, -krı̑jem, vb. pf. rings bedecken, Mur., Cig.
42690. okriválọ, n. die Decke, M.
42691. okrívati, -am, vb. impf. ad okriti; rings bedecken, Z.
42692. okrivẹ́ti, -ím, vb. pf. krumm werden, Jan. (H.).
42693. okrivíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = okriviti 2), 3), Cig., Jan., Let.
42694. okrivíti, -ím, vb. pf. 1) krumm machen, Jan. (H.); — 2) beschuldigen, inculpieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) o. se, sich schuldig machen: o. se drugih greha, C.; — sich zuschulden kommen lassen, Cig.
42695. okrı̑vljaj, m. die Beschuldigung, Jan.
42696. okrivlję́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., Jan., DZ.; (okrívljenec) Levst. (Nauk).
42697. okrivljeník, m. = okrivljenec, DZ.
42698. okrivník, m. der Beschuldiger, der Inculpant, Cig.
42699. okrivovę́rčiti, -vę̑rčim, vb. pf. verketzern, C.
42700. okrížəlj, -žlja, m. die Heuscheibe auf Wiesen, Poh.- C.; — prim. okrišelj, okrišljaj.
42701. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
42702. okȓnəc, -nca, m. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.
42703. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
42704. okrnják, m. der Stumpf, Šol.
42705. okŕnjati, -am, vb. pf. verstümmeln, C.
42706. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
42707. okrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrnjiti; verstümmeln, Cig., Jan.
42708. okŕnjiti, -im, vb. pf. verstümmeln, Cig., Jan.; — hs.
42709. okrǫ̑č, m. die Krümmung, C.
42710. okročiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; okročen, gekrümmt, gebogen, vzhŠt., ogr.- C.
42711. okròg, -krǫ́ga, m. der Kreis, die Zirkelfigur, Mur., Cig.; — der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan., DZ.; na okrogu, Schönl.- Valj. (Rad).
42712. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
42713. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
42714. okrǫ́glast, adj. rundlich; okroglasta ruda, die Niere ( mont.), Cig.
42715. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
42716. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
42717. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
42718. okroglíti, -ím, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.
42719. okrǫ̑gljaj, m. die Runde, M.; der Umkreis: mesto je imelo v okrogljaju tri dni hoda, Ravn.- Valj. (Rad).
42720. okrogljáš, m. okrogljaši, Kugelkäfer, Cig. (T.).
42721. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
42722. okroglóta, f. = okroglost, Mur.
42723. okrogloùd, -úda, adj. von runden Formen: o. človek, Zv.
42724. okrojíti, -ím, vb. pf. beschneiden, Jan. (H.).
42725. okrǫ̑nati, -am, vb. pf. bekrönen, Cig.
42726. okropíti, -ím, vb. pf. besprengen, Mur.
42727. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
42728. okrǫ̑tnik, m. der Tyrann, C.
42729. okròv, -króva, m. das Gehäuse ( z. B. einer Uhr), V.-Cig., Jan., Cig. (T.); okrovi zaklopnicam, die Ventilgehäuse, DZ.; — die Kopfhülle ( bot.), Cig.; — die Schussbühne ( mont.), Cig.
42730. okrȏvəc, * -vca, m. das Kothblech am Wagenrade, Cig.
42731. okrožávati, -am, vb. impf. umgeben, Cig. (T.).
42732. okrǫ̑žba, f. die Abrundung: o. župnije, Slom.
42733. okrǫ̑žəc, -žca, m. der Kreis, C., M.
42734. okrǫ̑žək, -žka, m. der Kreis, Mur.; — der Teller, Jan.
42735. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
42736. okroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrožiti, Cig.
42737. okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
42738. okrožílọ, n. der Zirkel, Mur., Cig.; — hs.
42739. okrožína, f. der Umkreis, C.
42740. okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
42741. okrǫ̑žje, n. die Umgebung, der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan.; — der Kreis, der District, das Arrondissement, das Departement, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
42742. okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.- Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
42743. okŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. ausflicken, belappen, Cig., M.
42744. okrpčáti, -ȃm, vb. pf. steif machen, stärken, (okrfčati) C.
42745. okŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. = okrẹ́pniti, okrẹ́niti, C.
42746. okŕstiti, -kŕstim, vb. pf. taufen, ogr.- M., Podkrnci- Erj. (Torb.).
42747. okrščávati, -am, vb. impf. ad okrstiti, ogr.- Valj. (Rad).

   42.148 42.248 42.348 42.448 42.548 42.648 42.748 42.848 42.948 43.048  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani