Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (4.201-4.300)

  1. mrsálọ, n. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.
  2. mŕsavəc, -vca, m. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.; — der Drucker beim Bogen, C.
  3. mŕsən, -sna, adj. Fleisch-: mȓsni dan, der Fleischtag, Cig.; mrsno jelo, die Fleischspeise, Dol.- Cig.; mrsna jed (o postnih dneh), C.
  4. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  5. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  6. mȓsnik, m. der Fleischtag ( opp. postnik), C.
  7. mrsnína, f. mesne jedi o postnem času, C., Z.
  8. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  9. mrstíti se, -ím se, vb. impf. = mrestiti se, C.
  10. mŕšast, adj. faul, C.
  11. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  12. mršavẹ́ti, -ím, vb. impf. abmagern, Cig., Jan., C.
  13. mŕšavost, f. die Magerkeit, Cig.; elendes Aussehen, Bes.
  14. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  15. mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
  16. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  17. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  18. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  19. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  20. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  21. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  22. mrševı̑t, adj. struppig, C.
  23. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
  24. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
  25. 1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
  26. 2. mȓšji, adj. viehisch, C.
  27. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  28. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  29. mršnják, m. fauler Mensch, C.
  30. mrtȃl, m. = možnar 1), ( prim. furl. mortàr), Tolm.- Štrek. (Let.).
  31. mrtek, m., pogl. mertek.
  32. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  33. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  34. mrtı̑ja, f. der Todfall, Z., Svet. (Rok.).
  35. mrtučljìv, -íva, adj. = zmeren, mäßig, besonnen, ogr.- C., M.; — pogl. mertučljiv.
  36. mrtúd, m. der Schlaganfall; — pogl. mrtvoud.
  37. mrtvȃc, m. = mrtvec, Pohl. (Km.), Dol.
  38. mrtváč, m. träge, faule Mannsperson, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  39. mrtváča, f. träge, faule Weibsperson, Mur., Mik.
  40. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  41. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  42. mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
  43. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  44. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  45. mrtváčnost, f. die Sterblichkeit, Dict., Mur.
  46. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  47. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
  48. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  49. mrtváriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C.
  50. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  51. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  52. mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
  53. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
  54. mrtvè, -ę́ta, m. ein träger Mensch, Mur.
  55. mȓtvəc, -tvəca, m. der Todte.
  56. mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
  57. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  58. mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).
  59. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  60. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  61. mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
  62. mrtvežiti, -im, vb. impf. faulenzen, C.
  63. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
  64. mrtvìč, -íča, m. der Leichnam, Mik.
  65. mrtvíčast, adj. todt, unfruchtbar: mrtvičasta zemlja, Dol.- Levst. (M.).
  66. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  67. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  68. mrtvíčina, f. = mrhovina, Vrt.
  69. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  70. mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
  71. mrtvíčnost, f. die Schlafsucht, die Lethargie, Cig., Jan., C., ZgD.
  72. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  73. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
  74. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  75. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  76. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  77. mrtvínast, adj. scheintodt, V.-Cig.
  78. mrtvı̑nčast, adj. scheintodt, Mur.
  79. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  80. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  81. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  82. mrtvíšče, n. 1) der Richtplatz, Guts., Cig.; — 2) das Leichenfeld, Jan.; — 3) der Friedhof, Jan., SlGosp.- C.
  83. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  84. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  85. mrtvóba, f. die Lethargie, C.
  86. mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
  87. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
  88. mrtvọ̑st, f. 1) die Leblosigkeit, Cig.; — 2) die Empfindungslosigkeit: m. v ledju, die Kreuzlähme, C.; — 3) die Trägheit, C.
  89. mrtvoùd, -úda, m. der Schlagfluss, C., nk.; mrtvoud ga je zadel, er ist vom Schlage gerührt worden, nk.; ( nav. mrtud, mrtvud).
  90. mrtvoúdast, adj. schlagartig, (-tud-) Cig.
  91. mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
  92. mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
  93. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  94. mrtvoúdnost, f. die Lähmung, Jan., Cig. (T.), DZ.; (-tvud-) Mur., Cig.
  95. mrtvúd, m. = mrtvoud, Cig., Jan., Mik.
  96. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
  97. mŕvica, f. dem. mrva; das Bisschen.
  98. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
  99. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
  100. mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA