m (41.801-41.900)

41801. odvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. durch wiederholtes Führen oder Leiten wegschaffen, wegführen, wegleiten, Mur., Cig.
41802. odvǫ̑dnica, f. die Schlagader, die Arterie, C., Vrtov. (Km. k.), Erj. (Som.).
41803. odvǫ̑dnik, m. 1) der Ableiter, Cig., Nov.; — 2) der Abzugscanal: glavni o., DZkr.
41804. odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
41805. odvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. auserwählen, Mur.; wählen, C.; o. krdelo na vsakem mestu, Dalm.; o. čas, sich die gehörige Zeit wählen, Cig.
41806. odvòz, -vǫ́za, m. 1) die Abfuhr, Cig.; — 2) die Abfahrt, Cig.
41807. odvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. durch Fahren wegschaffen, wegführen, M.; — durch Fahren loslösen: zid o., ein Stück Mauer abfahren, Cig.
41808. odvozláti, -ȃm, vb. pf. durch Lösung eines Knotens losbinden, entknoten.
41809. odvozlávati, -am, vb. impf. = odvozlovati, Cig.
41810. odvozlováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvozlati, entknoten, Cig.
41811. odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.
41812. odvráčanje, n. das Wegwenden, das Abwenden; — das Abwendigmachen, etc.; — prim. odvračati.
41813. odvráčati, -am, vb. impf. ad odvrniti; 1) wegwenden, abwenden; oči o. od česa, Cig.; — ableiten, ablenken, Cig.; vodo iz barja o., den Morast entwässern, Levst. (Močv.); o. udarce, die Schläge parieren, Cig.; o. sum, den Verdacht ablenken, Cig.; — abhalten, ferne halten, Cig., Jan.; sovražnika o., Cig.; abwenden; nesrečo o. od koga; kupce komu o., Kunden abführen, abwendig machen; o. koga od pravega pota, verleiten, Cig.; o. koga od česa, von etwas abwendig zu machen suchen, abreden; — abweisen: o. prošnje, DZ.; ablehnen: o. ponudbe, Cig.; — 2) entgegnen, Cig.
41814. odvračeváti, -ȗjem, vb. impf. = odvračati, Mur., Cig., Jan.
41815. odvračílọ, n. die Ableitung, Jan.; — das Verhütungsmittel, Cig.; — die Verhütung, DZ.; — die Abweisung: o. predloga, DZ.
41816. odvràt, -vráta, m. die Abwendung, die Hintanhaltung, DZ.; — hs.
41817. odvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) wegwerfen: prosjak je odvrgel palico, Levst. (Zb. sp.); verwerfen, Mur., Cig., Guts. (Res.), Jsvkr.; o. sodnika, Dict.; zakaj si me odvrgel, o Gospod! Burg.; ausmerzen, scartieren, Cig.; — 2) o. se, ausarten, Gor.- M.; — abtrünnig werden, Dict.; o. se koga, Krelj, C.
41818. odvrẹ́ščati, -ím, vb. pf. aufhören zu schreien, Cig.
41819. 1. odvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. aufhören zu sieden; — aufhören zu gähren: vino je že odvrelo.
41820. 2. odvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. die Sperre ( z. B. an einem Wagenrade) öffnen, aufsperren; o., kar je zavrto; o. kolo; odvri! — (den Flintenhahn) abspannen, Mur.
41821. odvrnı̑telj, m. der Abwender, C.
41822. odvŕniti, -nem, vb. pf. 1) wegwenden: oči od česa o., Cig.; — ablenken: sum od sebe o., Cig.; — abwenden: nesrečo o. od koga; Bog odvrni! behüte Gott! Cig.; — abwendig machen, abbringen; o. koga od česa; — ablehnen, Mur.; abweisen: pijane ljudi o., DZ.; o. prošnjo, DZ.; — 2) entgegnen, Cig., Jan., C.; — znamenje o., das Zeichen erwidern, DZ.; — 3) ergiebig sein, ausgeben, Jan.; — nič ne odvrne, es taugt zu nichts, Cig.
41823. odvŕšati, -ím, vb. pf. = odvršeti, Cig.
41824. odvršávati, -am, vb. impf. ad odvršiti; ausführen, verrichten, ogr.- C.; dobra dela o., SlN.- C.
41825. odvršẹ́ti, -ím, vb. pf. entschwirren, entrauschen: hudobec odvrši v goščavo, LjZv.
41826. odvršíti, -ím, vb. pf. ausführen, vollbringen, verrichten, ogr.- C.; delo, službo o., SlN.- C.
41827. odvŕtati, -vȓtam, vb. pf. o., kar je zavrtano; o. sveder, den Bohrer zurückdrehen.
41828. odvŕzati, -am, vb. impf. ad odvrzniti; öffnen: plot o., C.
41829. odvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. öffnen: o. plot, den Zaun öffnen, Cig.; o. vrata, die Thüre halb öffnen, M.
41830. odvȓžək, -žka, m. das Verworfene, das Ausgeschiedene, Cig.
41831. odvȓženəc, -nca, m. der Abtrünnige, C.; — prim. odvreči 2).
41832. odvzdı̑gljaj, m. der Abhub, Jan.
41833. odvzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. hebend wegnehmen, abheben, Mur., Cig.
41834. odvzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvzdigniti; abheben, Cig.
41835. odvzę̑tək, -tka, m. 1) die Wegnahme, Z.; o. vseh stroškov, der Abzug aller Kosten, Cig.; — 2) = narejenec, der Kunstschwarm, Gol.
41836. odvzę́ti, -vzámem, vb. pf. wegnehmen, entziehen; vsakdanji kruh o.; moč o.; upanje o., die Hoffnung benehmen.
41837. odvzę́tje, n. die Abnahme, die Wegnahme, Mur., Cig., Jan.; odvzetjè, Hip.
41838. odzáda, adv. = odzadaj, Meg., Trub.
41839. odzȃdək, -dka, m. der Rückentheil, Jan. (H.).
41840. odzȃdnji, adj. rückwärtig, M.; odzadnja vrata, die Hinterthür, Zora.
41841. odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.
41842. odzaję́ti, -zájmem, vb. pf. wegschöpfen, abschöpfen, V.-Cig.; prekisle repnice včasi odzajmejo, Ravn. (Abc.).
41843. odzȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu frühstücken, abfrühstücken, Cig., Jan.
41844. odzȃnkati, -am, vb. pf. entschlingen, Cig.
41845. odzdánji, adj. was von jetzt an ist, Mur.
41846. odzdràv, -áva, m. die Erwiderung des Grußes, der Gegengruß, Cig., Jan., nk.
41847. odzdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. o. komu, jemandem den Gruß erwidern.
41848. odzdrávljati, -am, vb. impf. ad odzdraviti; den Gruß, die Grüße erwidern.
41849. odzę́bati, -am, vb. impf. ad odzebsti; abfrieren.
41850. odzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. abfrieren; nos mu je odzebel, Z.
41851. odzgọ̑r, adv. = odzgoraj, Mur.
41852. odzgọ̑rnji, adj. oberhalb befindlich, der obere; — von oben ausgehend: odzgornja perspektiva, die Vogelperspective, Jan. (H.); — von oben kommend: odzgornja modrost, Ravn.- C.
41853. odzíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. = zibaje se oditi, entwanken, entwatscheln, Cig.
41854. odzı̑v, m. die Erwiderung: odkašlja se in potrka: mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, Jurč.; — der Wiederhall, das Echo, C.; — der Nachhall, Jan.; die Resonanz, Cig.
41855. odzívati, * -am, vb. impf. ad odzvati; 1) abberufen, nk.; — 2) o. se, sich melden, antworten, C.; — wiederhallen, nachhallen, Cig., Jan.; odziva se breg, ko puška poči, Vrt.
41856. odznǫ̑tranji, adj. innerhalb befindlich, der innere, Mur.
41857. odznǫ̑trašnji, adj. = odznotranji, Mur.
41858. odzóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ab-, wegpicken, (Beeren u. dgl.) wegessen; polovico grozda sem ti odzobal.
41859. odzobávati, -am, vb. impf. ad odzobati; wegpicken, wegessen, Cig.
41860. odzòv, -zóva, m. 1) die Abberufung, Cig.; — 2) = odziv, die Resonanz, Jan.
41861. odzváłen, -łna, adj. Abberufungs-: odzvȃłnọ pismo, Cig.
41862. odzvȃnjati, -am, vb. impf. ad odzvoniti; eig. durch Läuten erwidern: mit der Thurmglocke bei den einzelnen Theilen der Messe Zeichen geben, BlKr.; — sich vernehmen lassen: v društvenem življenju pri ženskih odzvanjala je nemščina, Erj. (Izb. sp.); tudi: o. se, SlN.
41863. odzváti, -zóvem, vb. pf. 1) abberufen, Cig., nk.; — 2) o. se komu, jemandem antworten, erwidern, nk.; nikdo se mi ne odzove (na trkanje), Erj. (Izb. sp.); o. se pozivu, der Einladung nachkommen, Zora; prim. hs. odazvati se.
41864. odzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aufhören zu klingen; — 2) wiederklingen, Cig.
41865. odzvòk, -zvǫ́ka, m. der Nachklang: o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
41866. odzvòn, -zvǫ́na, m. der Nachklang, Mur.- Cig.
41867. odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.
41868. odzvoníti, -ím, vb. pf. 1) durch Läuten erwidern; — 2) aufhören zu läuten; abläuten; ali je že odzvonil k maši?
41869. odzvúnah, adv. = odzunaj, M.
41870. odzvúnaj, adv. = odzunaj, Mur., C.
41871. odžȃgati, -am, vb. pf. wegsägen, absägen; deblu ali od debla veje o.
41872. odžȃla, f. = tolažba, der Trost, Mur., Jan.
41873. odžáliti, -im, vb. pf. = potolažiti, trösten, Guts., Mur., Jan., Schönl., Kast., Ravn.; bodi odžaljen, sei getröstet, Guts. (Res.); o. se = potolažiti se, Burg.
41874. odžáljati, -am, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten, Jan.
41875. odžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten: sosedje odžaljujejo moža, ki mu je žena umrla, Vod. (Izb. sp.).
41876. odžalníca, f. = tolažnica, die Trösterin, Mur., Vrtov. (Sh. g.); (odžałníca?).
41877. odžalník, m. = tolažnik, der Tröster, Mur., C., Schönl., Kast., Bas., Škrb., Jap. (odžałník?).
41878. odžalostíti, -ím, vb. pf. trösten, C., Z.
41879. odžalováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu trauern, die Trauer ablegen, Jan., C.
41880. odžaríti, -ím, vb. pf. = žar odbiti, wiederstrahlen, Cig., Jan.
41881. odžárjati, -am, vb. impf. ad odžariti, Jan.
41882. odžebráti, -ȃm, vb. pf. herplappern, Cig.
41883. odžę̑jati, -am, vb. pf. o. koga, jemandem den Durst benehmen, Mur., C.; o. se, seinen Durst löschen.
41884. odžẹ́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel hinwegschneiden, Cig., M.; sapica je majala visoko odžeto strnišče, Jurč.; — 2) den Schnitt (des Getreides) beenden.
41885. odžgáti, -žgèm, vb. pf. durch Brennen absondern, wegbrennen.
41886. odžgolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) zwitschernd sich entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu zwitschern.
41887. odžígati, -am, vb. impf. ad odžgati; wegbrennen, abbrennen.
41888. odžı̑rati, -am, vb. impf. ad odžreti; weg-, abfressen, Cig.
41889. odžlabudráti, -ȃm, vb. pf. zuende plappern, herplappern, Cig.
41890. odžǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. durch Stochern, Stoßen entfernen, Z.
41891. odžǫ́kniti, -žǫ̑knem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.
41892. odžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. weg-, abfressen, Cig.
41893. odžŕtati, -am, vb. pf. o. komu kaj, jemandem etwas wegfischen, Guts., Mur.
41894. odžúliti, -im, vb. pf. z žuljenjem odpraviti, wegreiben; o. maroge perilu, Cig.
41895. odžváliti, -žvȃlim, vb. pf. o. konja, dem Pferde das Gebiss abnehmen, C.
41896. odžvènk, -žvę́nka, m. der Wiederklang, der Nachklang, Cig.
41897. odžvepláti, -ȃm, vb. pf. entschwefeln, (odžep-) Cig.
41898. odžvížgati, -am, vb. pf. 1) aufhören zu pfeifen, abpfeifen; — 2) pfeifend sich entfernen; — 3) pfeifend antworten.
41899. odžvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) zwitschernd sich entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu zwitschern; — 3) zwitschernd erwidern.
41900. oedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinzeln, (ojediniti) h. t.- Cig. (T.).

   41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani