m (41.601-41.700)

41601. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
41602. odškǫ́dovavəc, -vca, m. der Entschädiger, Cig., Jan.
41603. odškŕbiti, -im, vb. pf. absplittern, Cig.
41604. odškrc, m. ein abgeschnittener Fleck, Z., Jan. (H.); — pogl. aškrc.
41605. odškŕcniti, -škȓcnem, vb. pf. (einen Fleck) wegschneiden, Z., Jan. (H.).
41606. odškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. eine schlechte Streichmusik beenden, abfiedeln, Cig.
41607. odškŕkniti, -škȓknem, vb. pf. = odškrniti, C., Z.
41608. odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
41609. odškrnjáti, -ȃm, vb. pf. wegnagen, abkratzen, Cig.
41610. odškr̀t, -škŕta, m. = odškrc, C.; — pogl. aškrt.
41611. odškŕtati, -am, vb. pf. škrtajoč odgristi, odščipati, jvzhŠt.; — wegmeißeln, Cig.
41612. odškŕtniti, -škȓtnem, vb. pf. = odškrniti, Jan.
41613. odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.- Vest.
41614. odšpíliti, -im, vb. pf. entspeilen, Kr.
41615. odšrȃvbati, -am, vb. pf. = odšravfati, Cig.
41616. odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
41617. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
41618. odštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) abrechnen, abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen: sto goldinarjev komu o.
41619. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
41620. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
41621. odštẹ̑vək, -vka, m. der Abzug, Jan.; der Disconto, Cig., Jan.
41622. odštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. wegspritzen, Cig.; wegschnellen, Cig.; — entwischen, Mur.
41623. odšundráti, -ȃm, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu poltern.
41624. odtájati, -tȃjam, -tȃjem, vb. pf. wegschmelzen.
41625. odtȃkati, -am, vb. impf. ad odtočiti; 1) ab-, wegfließen lassen, abzapfen; o. vodo, vino; — 2) wegrollen machen, o. se, wegrollen, Cig.
41626. odtakljáti, -ȃm, vb. pf. wegrollen machen, Cig.; o. se, wegrollen, Cig.
41627. odtákniti, -táknem, vb. pf. = odtekniti.
41628. odtáłən, -łna, adj. über dem Boden sich erhebend, C., Vrtov. (Vin.).
41629. odtalíti, -ím, vb. pf. wegschmelzen, Cig.
41630. odtȃpljanje, n. das Abschmelzen: o. medi od srebra, die Seigerarbeit, Jan. (H.).
41631. odtȃpljati, -am, vb. impf. ad odtopiti; abschmelzen, Cig.; o. se, abschmelzen ( intr.), Cig.
41632. odtávati, -am, vb. pf. forttaumeln, Cig.
41633. odtec, adv. = odtod (iz: od ted-c), ogr.- Mik.
41634. odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.
41635. odtę́gniti, -nem, vb. pf. 1) wegziehen, Cig., Jan.; — entziehen, Mur., Cig., Jan.; o. komu svojo pomoč, Cig.; — o. se, entweichen, C.; sich entziehen; kazni se o., Cig.; — 2) in Abrechnung bringen, abziehen; pri plači komu kaj o.; — 3) o. od kraja, sich vom Ufer entfernen, absegeln, Cig., C.; V barko je stopila, Od kraja odtegnila, Npes.-K.; — o. jo, davon laufen, Cig.; po smrti vse od nas odtegne, Z.
41636. odtegováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtegniti; 1) wegziehen; — entziehen; dolžnosti se o., C.; — 2) abziehen.
41637. odtę̑htati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen: o. komu kaj, Cig.; — 2) an Gewicht übertreffen, Mur.; — aufwiegen, Let., Jurč.
41638. odtehtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtehtati, Mur.
41639. odtèk, -tę́ka, m. = odtok, der Abfluss, Mur., Cig.; o. in pritek, Ebbe und Flut, C.
41640. odtẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad odteči; weg-, dahinlaufen, Cig.; — weg-, abfließen; voda odteka, das Wasser verliert sich nach und nach; = o. se, abfließen: voda se nima kam o., das Wasser hat keinen Abfluss, Cig.
41641. odtəkníti, -táknem, vb. pf. o., kar je zataknjeno; entstöpseln, Jan., C.; aufriegeln: dveri o., Cig.; die geflochtene Thüre einer Hürde o. ein Fenster öffnen, Cig.
41642. odtelegrafováti, -ȗjem, vb. pf. abtelegraphieren, DZ.
41643. odtẹ̑nək, -nka, m. die Nuance, C., Let.; — rus.
41644. odtèp, -tę́pa, m. der Abfall der Knospen, der Rebenaugen, M.; — prim. otep 1).
41645. odtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad odtepsti, Z.
41646. odtépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Prügeln entfernen, davonprügeln, C.; — 2) abschlagen, Z.; o. trtam očesa, jvzhŠt.
41647. odteptáti, * -ȃm, vb. pf. losstampfen, Cig.
41648. odterína, f. das Weggebrochene, C.; — prim. odtreti.
41649. odtę̑rjati, -am, vb. pf. (einen Theil einer Schuld) durch Fordern abdringen, Mur., Z.
41650. odtésati, -tę́šem, vb. pf. wegzimmern, weghauen.
41651. odtəščáti se, -ȃm se, vb. pf. auf nüchternen Magen etwas genießen.
41652. odteščiti se, -im se, vb. pf. = odteščati se, C., Pjk. (Črt.).
41653. odtę́vsniti, -tę̑vsnem, vb. pf. = nerodno odrezati: kos kruha o. od hleba, Gor.
41654. odtę́zati, -am, vb. impf. = odtegovati, Z.; o. se svetu, Jurč.
41655. odtę̑znica, f. der Abzieher (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.).
41656. odtę́žati, -am, vb. pf. entlasten, V.-Cig.; — o. se, sich entleeren, Cig.
41657. odtihotápiti, -tȃpim, vb. pf. still davonschleichen, C.
41658. odtíkati, -tı̑kam, vb. impf. ad odtekniti; aufriegeln: o. duri, Cig.; (etwas Verstopftes) öffnen, Jan.
41659. odtı̑rati, -am, vb. pf. wegtreiben, einhertreibend entfernen; odtirali so vjete tatove v mesto.
41660. odtirávati, -am, vb. impf. ad odtirati, Jan. (H.).
41661. odtìs, -tísa, m., nk., pogl. odtisk.
41662. odtìsk, -tíska, m. der Abdruck, Cig., Jan., nk.; das Exemplar (eines Druckwerkes), DZ., nk.
41663. odtískati, -am, vb. impf. ad odtisniti; durch Drücken absondern, wegdrücken, wegdrängen, Cig.
41664. odtiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtisniti; 1) durch Drücken absondern, wegdrücken, wegdrängen, Cig., Jan., M.; — 2) Abdrücke machen, nk.
41665. odtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) durch einen Druck absondern, wegdrücken, verdrängen, Mur., Cig., Jan.; priprte duri o., Zv.; — 2) einen Abdruck machen (abklatschen), Cig.
41666. odtisǫ̑čək, -čka, m. das Promille, Cig. (T.), C., Cel. (Ar.).
41667. odtlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = odtolči, Cig.
41668. odtlẹ́ti, -tlím, vb. pf. weg-, abglimmen, Cig.
41669. odtòč, -tǫ́ča, m. die Cloake, Cig.
41670. odtǫ̑čič, m. dem. odtok; die Rigole (bei Eisenbahnen), Cig. (T.).
41671. odtočíłən, -łna, adj. Pissoir-: odtočı̑łna skalba, die Pissoirmuschel, Levst. (Pril.).
41672. odtočı̑łnica, f. der Pissoirraum, Levst. (Pril.).
41673. odtóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) durch Abfließenlassen absondern, wegschenken, abschenken; preveč je vina v kupici: odtoči nekoliko; vedro vina o. iz polnega soda; — 2) mit dem Abschenken fertig werden; ali še točite, ali ste že odtočili? — 3) entrollen machen, Cig.
41674. odtǫ̑d, adv. = od tod, von hier; von da aus; odtod do cerkve; do križa je pritekel: odtod je šel počasi; odtod prihaja, da ..., daher kommt es, dass ...; (pomni: odsod k vam = odtod [von dort] lesem, Krelj).
41675. odtòk, -tǫ́ka, m. der Abfluss, Mur., Cig., Jan.; voda nima odtoka, Cig.; — die Ebbe: pritok in o., Cig., Jan., M.
41676. odtółči, -tółčem, vb. pf. durch Schlagen absondern, wegklopfen; o. led od žleba, o. žlebu led.
41677. odtopíti, -ím, vb. pf. 1) wegschmelzen; o. se, wegschmelzen ( intr.); — 2) durch Schmelzen öffnen, aufschmelzen, Cig.
41678. odtovoríti, -ím, vb. pf. (die Saumlast) abladen, Cig.
41679. odtŕditi, -im, vb. pf. locker machen; o., kar je pritrjeno: o. čep, Cig.
41680. odtrẹ́biti, -im, vb. pf. beim Putzen entfernen; wegputzen.
41681. odtrę́sati, -am, vb. impf. ad odtresti; wegschütteln.
41682. odtresováti, -ȗjem, vb. impf. = odtresati, Z.
41683. odtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. (einen Theil) wegschütteln; odtresti nekoliko jabolk z jablane, ako jih je preveč na njej; — losrütteln, Cig.; — von sich schütteln: o. jarem, Z.; — prim. otresti.
41684. odtrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. wegbrechen: dva zoba so revežu odtrli, SlN.
41685. odtŕgati, -tȓgam, vb. pf. weg-, abreißen; o. desko od plota; rožo o.; — abbrechen: komu kaj od plačila o.; — o. se, abreißen ( intr.); gumb se mi je odtrgal; — o. se, sich losreißen; pes, ki je bil privezan, se je odtrgal; — ne morem se od doma o., ich kann nicht vom Hause loskommen, C.; — o. se vsega, sich von allem losreißen, Ravn.
41686. odtŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = odtrgati, C.
41687. odtrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtrgati; abreißen, losreißen; — abbrechen: od plačila o.; — o. se, abreißen ( intr.); sich losreißen.
41688. odtrínjati, -am, vb. impf. ad odtrniti, Jan.
41689. odtŕniti, -nem, vb. pf. = utrniti: luč o., Z.; ( pogl. otrniti); — weg-, ausspritzen, Jan.
41690. odtrǫ́biti, -im, vb. pf. aufhören (auf einem Horn oder auf einem andern Instrumente) zu blasen; pastir je odtrobil; abblasen.
41691. odtrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. abmodern; kolom so v zemlji tičeči konci odtrohneli.
41692. odtrúpati, -am, vb. pf. wegschlagen, Jan. (H.).
41693. odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.
41694. odtrupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odtrupiti, Jan. (H.).
41695. odtŕzniti, -tȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: vrata, okno o., Bes., C.; ( nam. ot-vrzniti; pogl. otrzniti).
41696. odtȓžək, -žka, m. etwas Abgerissenes, Valj. (Rad).
41697. odtúhniti, -tȗhnem, vb. pf. aus den Augen entschwinden, C.
41698. odtujávati, -am, vb. impf. = odtujevati, ogr.- M.
41699. odtujeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odtujiti; entfremden, Cig. (T.), nk.
41700. odtujíti, -ím, vb. pf. entfremden, Cig. (T.), ogr.- M., nk.; o. se od česa, einer Sache entfremdet werden, kajk.- Valj. (Rad).

   41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani