m (41.548-41.647)

41548. odstǫ̑pnik, m. 1) der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Cedent, Cig., Jan., DZ.
41549. odstǫ̑tək, -tka, m. das Procent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
41550. odstrahováti, -ȗjem, vb. pf. abschrecken: angela z grehi o., Krelj.
41551. odstrȃnək, -nka, m. die Entfernung: časni o. iz službe, die Suspension vom Amte, DZ.
41552. odstraníti, -ím, vb. pf. beiseite schaffen, beseitigen, Cig., Jan., nk.; — prim. rus. otstranítь.
41553. odstranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstraniti, nk.
41554. odstránski, adj. abgelegen, entfernt, C.; abseitig, Mur.; v odstranskem zatišju, Jurč.
41555. odstraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrašiti; weg-, zurück-, abschrecken, C.; odstraševali so je od zidanja, Dalm.
41556. odstrášiti, -strȃšim, vb. pf. wegschrecken, zurückschrecken, abschrecken, Mur., Cig.
41557. odstrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) ausparieren: sunek o., Cig.; — o. koga, jemandes Dienste zurückweisen, ihn abweisen, C.; — 2) o. koga, jemandem nachspähen, bis er verschwindet, C.; — durch List jemanden wegbringen, wegschaffen, C.
41558. odstrẹ́gati, -am, vb. impf. ad odstreči, C.
41559. odstrẹlíti, -ím, vb. pf. wegschießen; ptiču perotnico, zajcu nogo o.
41560. odstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. weg-, abschaben, abkratzen; — wegradieren.
41561. odstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere wegschneiden, wegscheren; o. komu lase, o. ovci volno.
41562. odstrı̑žək, -žka, m. das mit der Schere Abgeschnittene, das Scherabschnitzel; odstrižki, die Abschnitzel (von Papier, Tuch, Blech u. dgl.), Cig.; — der Coupon, Cig., C.; izplačilni o., DZ.
41563. odstrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrojiti, Cig.
41564. odstrójiti, * -im, vb. pf. abbeizen: o. dlako s kož, Cig.
41565. odstrúgati, -gam, -žem, vb. pf. abschaben, Mur., Cig.; — weg-, abdrechseln, Cig.; weghobeln, Jan. (H.).
41566. odstrugljáti, -ȃm, vb. pf. wegschaben, radieren, Cig.
41567. odstrȗžək, -žka, m. kar se odstruga, Cig.
41568. odstrúžiti, -im, vb. pf. abdrechseln, Cig.; — abhobeln, Cig.
41569. odsúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abdrehen, losdrehen, abschrauben, Mur., Cig., Jan.; — 2) (das Gedrehte) aufdrehen, zurückdrehen, Cig., Jan.
41570. odsukávati, -am, vb. impf. = odsukovati, Z.
41571. odsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsukati, Cig.
41572. odsúniti, -sȗnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.; — durch einen Stoß öffnen, aufstoßen, Cig.; — vrata o., die Thüre entriegeln, C., Z.
41573. odsúšati, -am, vb. impf. ad odsušiti, Cig.
41574. odsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen entfernen, enttrocknen, Cig.; — osepnice (koze) so se odsušile, die Blattern sind trocken geworden und abgefallen, C.
41575. odsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. wegschütten (von trockenen Dingen), Cig., Jan.
41576. odsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen entfernen, wegstoßen; — durch Stoßen öffnen, aufstoßen, (odsov-) Cig.
41577. 1. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. das Abrathen, C.; die Gegenvorstellung, Cig.
41578. 2. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. = odsvit, der Widerschein, der Reflex, Cig. (T.).
41579. odsvẹtávati, -am, vb. impf. ad odsvetovati; abrathen, Jan., Str., GBrda, Črniče ( Goriš.).
41580. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
41581. odsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. abrathen; o. komu kaj.
41582. odsvẹtovávati, -am, vb. impf., LjZv., pogl. odsvetavati.
41583. odsvẹtovȃvəc, -vca, m. der Widerrather, Cig.
41584. odsvı̑t, m. der Widerschein, der Reflex, Cig., Jan., C.
41585. odsvítati, -svı̑tam, vb. impf. zurückstrahlen, widerstrahlen, Cig.; = o. se, Cig., C.; — sich abspiegeln ( fig.): notranji boji so se mu odsvitali na obrazu, Str.
41586. odšantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend weggehen, davonhinken.
41587. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
41588. odščéniti, -ščę́nem, vb. pf. wegzwicken, abkneipen.
41589. odščipȃłnica, f. ein Werkzeug zum Abzwicken: suknarska o., das Noppeisen (um die Knoten des Gewebes abzuzwicken), Cig.
41590. odščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen loslösen, wegzwicken, abzwacken, loskneipen, Cig.
41591. odščipávati, -am, vb. impf. ad odščeniti, odščipati; wegzwicken, abkneipen, Cig.
41592. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
41593. odščipováti, -ȗjem, vb. impf. ad odščipniti, odščipati.
41594. odščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. davonhetzen, hinweghetzen, Cig.
41595. odšę́pati, -am, vb. pf. davonhinken, C.
41596. odšepetáti, * -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ablispeln: o. molitev, Cig.
41597. odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
41598. odšíljati, -am, vb. impf. ad odslati; wegschicken, abschicken, C., Zora.
41599. odškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. entschädigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — po nem.
41600. odškǫ́dovanəc, -nca, m. der Entschädigte, Cig., Jan.
41601. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
41602. odškǫ́dovavəc, -vca, m. der Entschädiger, Cig., Jan.
41603. odškŕbiti, -im, vb. pf. absplittern, Cig.
41604. odškrc, m. ein abgeschnittener Fleck, Z., Jan. (H.); — pogl. aškrc.
41605. odškŕcniti, -škȓcnem, vb. pf. (einen Fleck) wegschneiden, Z., Jan. (H.).
41606. odškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. eine schlechte Streichmusik beenden, abfiedeln, Cig.
41607. odškŕkniti, -škȓknem, vb. pf. = odškrniti, C., Z.
41608. odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
41609. odškrnjáti, -ȃm, vb. pf. wegnagen, abkratzen, Cig.
41610. odškr̀t, -škŕta, m. = odškrc, C.; — pogl. aškrt.
41611. odškŕtati, -am, vb. pf. škrtajoč odgristi, odščipati, jvzhŠt.; — wegmeißeln, Cig.
41612. odškŕtniti, -škȓtnem, vb. pf. = odškrniti, Jan.
41613. odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.- Vest.
41614. odšpíliti, -im, vb. pf. entspeilen, Kr.
41615. odšrȃvbati, -am, vb. pf. = odšravfati, Cig.
41616. odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
41617. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
41618. odštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) abrechnen, abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen: sto goldinarjev komu o.
41619. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
41620. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
41621. odštẹ̑vək, -vka, m. der Abzug, Jan.; der Disconto, Cig., Jan.
41622. odštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. wegspritzen, Cig.; wegschnellen, Cig.; — entwischen, Mur.
41623. odšundráti, -ȃm, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu poltern.
41624. odtájati, -tȃjam, -tȃjem, vb. pf. wegschmelzen.
41625. odtȃkati, -am, vb. impf. ad odtočiti; 1) ab-, wegfließen lassen, abzapfen; o. vodo, vino; — 2) wegrollen machen, o. se, wegrollen, Cig.
41626. odtakljáti, -ȃm, vb. pf. wegrollen machen, Cig.; o. se, wegrollen, Cig.
41627. odtákniti, -táknem, vb. pf. = odtekniti.
41628. odtáłən, -łna, adj. über dem Boden sich erhebend, C., Vrtov. (Vin.).
41629. odtalíti, -ím, vb. pf. wegschmelzen, Cig.
41630. odtȃpljanje, n. das Abschmelzen: o. medi od srebra, die Seigerarbeit, Jan. (H.).
41631. odtȃpljati, -am, vb. impf. ad odtopiti; abschmelzen, Cig.; o. se, abschmelzen ( intr.), Cig.
41632. odtávati, -am, vb. pf. forttaumeln, Cig.
41633. odtec, adv. = odtod (iz: od ted-c), ogr.- Mik.
41634. odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.
41635. odtę́gniti, -nem, vb. pf. 1) wegziehen, Cig., Jan.; — entziehen, Mur., Cig., Jan.; o. komu svojo pomoč, Cig.; — o. se, entweichen, C.; sich entziehen; kazni se o., Cig.; — 2) in Abrechnung bringen, abziehen; pri plači komu kaj o.; — 3) o. od kraja, sich vom Ufer entfernen, absegeln, Cig., C.; V barko je stopila, Od kraja odtegnila, Npes.-K.; — o. jo, davon laufen, Cig.; po smrti vse od nas odtegne, Z.
41636. odtegováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtegniti; 1) wegziehen; — entziehen; dolžnosti se o., C.; — 2) abziehen.
41637. odtę̑htati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen: o. komu kaj, Cig.; — 2) an Gewicht übertreffen, Mur.; — aufwiegen, Let., Jurč.
41638. odtehtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtehtati, Mur.
41639. odtèk, -tę́ka, m. = odtok, der Abfluss, Mur., Cig.; o. in pritek, Ebbe und Flut, C.
41640. odtẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad odteči; weg-, dahinlaufen, Cig.; — weg-, abfließen; voda odteka, das Wasser verliert sich nach und nach; = o. se, abfließen: voda se nima kam o., das Wasser hat keinen Abfluss, Cig.
41641. odtəkníti, -táknem, vb. pf. o., kar je zataknjeno; entstöpseln, Jan., C.; aufriegeln: dveri o., Cig.; die geflochtene Thüre einer Hürde o. ein Fenster öffnen, Cig.
41642. odtelegrafováti, -ȗjem, vb. pf. abtelegraphieren, DZ.
41643. odtẹ̑nək, -nka, m. die Nuance, C., Let.; — rus.
41644. odtèp, -tę́pa, m. der Abfall der Knospen, der Rebenaugen, M.; — prim. otep 1).
41645. odtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad odtepsti, Z.
41646. odtépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Prügeln entfernen, davonprügeln, C.; — 2) abschlagen, Z.; o. trtam očesa, jvzhŠt.
41647. odteptáti, * -ȃm, vb. pf. losstampfen, Cig.

   41.048 41.148 41.248 41.348 41.448 41.548 41.648 41.748 41.848 41.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani