m (41.248-41.347)

41248. odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).
41249. odpočı̑nək, -nka, m. = odpočitek, Cig.
41250. odpočíniti, -čı̑nem, vb. pf. ausrasten, ausruhen, Mur., C.; = o. se, Vrt., LjZv.
41251. odpočı̑tək, -tka, m. die Rast, die Erholung, Cig., Jan.
41252. odpočíti, -čı̑jem, vb. pf. ausrasten, ausruhen, Mur., Gor.; = o. se, Cig., Jan., jvzhŠt.
41253. odpočívati, -am, vb. impf. ad odpočiti, Jan. (H.).
41254. odpodíti, -ím, vb. pf. weg-, davon-, fortjagen, verscheuchen; o. jastreba.
41255. odpǫ́jati, -am, vb. impf. ad odpoditi; wegjagen, Cig., M.
41256. odpojénje, n. die Verjagung, die Verscheuchung, Dict.- Mik.
41257. odpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) = s pokanjem odpraviti, Cig.; — 2) = pokajoč oditi, Cig.
41258. odpoklícati, -klı̑čem, vb. pf. abberufen, SlN.
41259. odpolovíti, -ím, vb. pf. (einen Theil) wegfangen, Mur., Z.
41260. odpòr, -póra, m. 1) die Eröffnung, Cig.; o. prodaje, C.; — 2) die Öffnung, Mur., Cig.; — 3) der Gegendruck, Jan. (H.); der Widerstand ( phys.), h. t.- Cig. (T.); — der Widerstand, die Opposition, Mur., nk.; to sili k skupnemu odporu, Zv.; — die Einsprache, der Protest (po rus., češ.), Jan., C.; odpor na postopanje občinskega odbora v zapisnik postaviti, Levst. (Nauk).
41261. odpọ̑ra, f. die Öffnung, Mur.
41262. odpǫ̑rək, -rka, m. die Öffnung, Mur., ogr.- C.
41263. odpórən, -rna, adj. widerstehend, Vrt.; odpǫ̑rni zid, die Futtermauer, Levst. (Cest.); Widerstands-: odporna sila ( phys.), Cig. (T.); — oppositionell, Jan.
41264. odporjati, -jam, -jem, vb. pf. = odparati, Cig., Jan.; — (die Rinde beim Pfropfen) ausschlitzen, M.; o. divjaku kožo, Pirc.
41265. odpǫ̑rnik, m. der Opponent, Jan.
41266. odporočíti, -ím, vb. pf. zurück entbieten, erwidernd sagen lassen: o. komu kaj, Cig. (T.); — hs.
41267. odposlánəc, -nca, m. der Abgesandte, der Delegierte, nk.
41268. odposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. absenden, delegieren, expedieren, Mur., nk.; — detachieren, Jan. (H.).
41269. odpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. durch Fasten abbüßen, Cig.
41270. odpošiljȃtelj, m. der Absender, DZ.
41271. odpošíljati, -am, vb. impf. ad odposlati, nk.
41272. odpǫ́tən, -tna, adj. abwegsam, Mur., Cig., Jan.
41273. odpotílọ, n. die Verweisung: o. v domačo občino, DZ.
41274. odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.- C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).
41275. odpǫ̑tje, n. der Abweg, der Irrweg, Mur., Cig., C.
41276. odpotováti, -ȗjem, vb. pf. wegwandern, wegpilgern, Cig.; abreisen, C., nk.
41277. odpovẹ́danje, n. die Absage, die Aufkündigung, Mur.
41278. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
41279. odpovẹ́dati, -am, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); = odpovedovati, C., kajk.- Valj. (Rad); nebo roso odpoveda, C.
41280. odpovẹdávati, -am, vb. impf. = odpovedovati.
41281. odpovẹ̑dək, -dka, m. die Versagung, C.
41282. odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).
41283. odpovẹdník, m. der Kündiger, DZ.
41284. odpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); 1) absagen, aufkündigen; — 2) versagen; oči mi odpovedujejo, Cig.; — 3) o. se, aufgeben, entsagen, verzichten; — 4) odgovarjati, Jan.
41285. odprȃskati, -am, vb. pf. durch Kratzen entfernen, wegkratzen.
41286. odprásniti, -prȃsnem, vb. pf. mit einem Zug wegkratzen, Z.
41287. odprašíti, -ím, vb. pf. 1) abstauben; — 2) Staub erregend sich entfernen, entstöbern, Cig.
41288. odpráti, -pérem, vb. pf. wegwaschen; deževje je odpralo napis.
41289. odprȃva, f. 1) die Abschickung, die Expedition, Cig., Jan., DZ.; o. denarjev, pisem, Cig.; vojna o., der Feldzug, DZ.; — die Aussteuer, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan., C., DZ.; — die Erledigung, Cig., Jan.; — o. dolga, die Abtragung der Schuld, Cig., C.; — 2) die Abweisung, Cig., Jan., C.; — 3) die Abschaffung, die Entfernung, Cig., Jan., C., DZ.; policijska o., DZ.
41290. odprȃvdati, -am, vb. pf. durch Processieren abrechten, Cig.
41291. odprȃvək, -vka, m. die Absendung, die Spedition, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan.; primeren o., eine angemessene Abfertigung, LjZv.; — die Ausfertigung, DZ.; o. sodbe, die Urtheilsausfertigung, DZ.
41292. odpravı̑telj, m. der Expeditor, Jan. (H.).
41293. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
41294. odpravljáč, m. der Versender, der Spediteur, Cig., DZ.
41295. odpravljȃłnica, f. die Beförderungs-, Versendungsanstalt, das Speditionslocale, Cig., Jan., DZ.; — das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
41296. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
41297. odprȃvnik, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., C., DZ.; der Expeditor, Jan. (H.); poštni o., der Postexpedient, DZ., SlN.
41298. odpravnína, f. 1) die Beförderungs-, die Speditionsgebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) die Abfertigung, die Abfertigungssumme, Nov.- C., DZkr.
41299. odpravnı̑štvọ, n. das Expedit, DZ.; — das Speditionsgeschäft, Jan. (H.); — die Administration (einer Zeitschrift), nk.
41300. odprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) losspannen; — 2) = odpeti, aufknöpfen, aufhefteln: oblačilo o., C.
41301. odprę́dati, -am, vb. impf. ad odpresti, Cig.
41302. odprẹ̑dək, -dka, m. das Vordertheil, Jan.
41303. odprę́gati, -am, vb. impf. ad odpreči; losspannen, konje o.
41304. odprę́jiti, -im, vb. pf. aufschnallen: o. oblačilo, Rez.- C.
41305. odprę́sti, -prę́dem, vb. pf. abspinnen: dolg o., Cig.
41306. odprẹ́ti, -prèm, vb. pf. öffnen; vrata na stežaj o., die Thür angelweit öffnen; vrata so se odprla, die Thür ist aufgegangen; knjigo, usta o.; oči komu o., jemandem die Augen auswischen, öffnen, Cig.; mrliča o., einen Leichnam obducieren, Cig.; — odprt, offen; odprto morje, die offene See, Cig. (T.), Jes.; — odprt biti, Leibesöffnung haben, Cig.; — na odprto pogoditi se (mit offener Frist, mit einer Bedenkzeit), Svet. (Rok.); na odprto kupiti, auf Probe kaufen, Svet. (Rok.).
41307. odprę́zati, -am, vb. impf. = odpregati, Z.
41308. odprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. durch Morschwerden sich loslösen, abfaulen: mizi so noge odprhnele, jvzhŠt.
41309. odpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. entstürzen, Cig.
41310. odprídigati, -am, vb. pf. aufhören zu predigen.
41311. odprídigovati, -ujem, vb. pf. = odpridigati.
41312. odprisę́či se, -sę́žem se, vb. pf. sich losschwören, Svet. (Rok.); mit Eidschwur verleugnen; o. se komu: Peter se mu (Kristusu) je bil trikrat odprisegel, Ravn.
41313. odprọ̑daj, m. die Veräußerung: v o. oddati, DZ.
41314. odprodáti, -dam, vb. pf. (etwas vom Ganzen) wegverkaufen, Cig., M.
41315. odprostíti, -ím, vb. pf. = odpustiti, BlKr.- Svet. (Rok.); odprosti nam grehe, ogr.- C.
41316. odpŕtati, -am, vb. pf. = odprtiti, Cig., Polj.
41317. odprtı̑ja, f. = odprtina, die Öffnung, Cig., Jan.; — der Ausweg, Jan.; — die Aufhebung der Sperre, der ungehinderte Verkehr ( opp. zaprtija): o. na morju, Z.; — die Zollfreiheit, C.
41318. odprtína, f. die Öffnung; die Mündung ( zool.), Cig. (T.).
41319. odpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. (vom Rücken eine Last herabnehmen), C.; — entbürden, Cig.
41320. odpŕtje, n. 1) das Öffnen, die Öffnung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Eröffnung, Cig.; o. železnice, DZ.; — 2) die Leibesöffnung, der ungehinderte Stuhlgang, V.-Cig.
41321. odpúhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Hauchen entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — 2) entstürzen, Cig.
41322. odpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. 1) durch einen Hauch entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — o. vrata, die Thüre aufreißen, Cig.; — 2) entstürzen, Cig.
41323. odpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. verdunstend sich entfernen, verdunsten, M.
41324. odpúkati, -kam, -čem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen, Cig.
41325. odpúliti, -im, vb. pf. losraufen, wegzupfen.
41326. odpȗst, m. 1) die Entlassung, der Abschied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Urlaub, Cig., Jan., nk.; trden o., dauernde Beurlaubung, na trden o. dani vojaci, die dauernd Beurlaubten, Levst. (Nauk); — 3) die Erlassung ( z. B. einer Schuld), Cig., Jan., C.; der Nachlass ( merc.), Cig. (T.); — die Vergebung, Cig., Jan., C.
41327. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
41328. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
41329. odpustı̑telj, m. der Vergeber: o. grehov, C.
41330. odpustíti, -ím, vb. pf. 1) weggehen lassen, entlassen, Cig.; rogatec odpusti pijane mušice, LjZv.; o. iz službe, DZ.; odpustili so ga s pohvalo iz cesarske vojske, Jurč.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, nachsehen; dolg, kazen o.; verzeihen, vergeben; ne morem ti odpustiti, da si mi to storil; grehe o. komu; — 4) intr. nachgeben, nachlassen: vrv, veriga je odpustila, jvzhŠt.; mraz je odpustil, vzhŠt.- C.; led je odpustil, das Eis ist aufgethaut, C.
41331. odpustljìv, -iva, adj. = odpusten 5), Mur., Cig., Jan.; odpustljivi grehi, v cerkvenih knjigah.
41332. odpȗstnik, m. der Urlauber, Levst. (Nauk).
41333. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
41334. odpúščati, -am, vb. impf. ad odpustiti; 1) entlassen, Cig., Jan.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, erlassen; o. dolgove; — vergeben, verzeihen; o. grehe; — 4) intr. nachgeben: vrv, mraz odpušča, jvzhŠt., vzhŠt.
41335. odpuščȃvəc, -vca, m. der Verzeiher, Mur.
41336. odpuščȃvka, f. die Verzeiherin, Mur.
41337. odpuščę́nəc, -nca, m. der Beurlaubte, Cig., Jan.
41338. odrábiti, -im, vb. pf. (einen Theil von einem Ganzen) verbrauchen, Tuš. (R.).
41339. odrabotáti, -ȃm, vb. pf. die schuldigen Frohndienste leisten, abfrohnen, (odrob-) Cig.
41340. odračȗn, m. die Abrechnung (= Abzug), Mur.
41341. odračúniti, -čȗnim, vb. pf. beim Rechnen abziehen, abrechnen; troške o.
41342. odračúnjati, -am, vb. impf. ad odračuniti.
41343. odragljáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu klappern: raglja je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.).
41344. odrájati, -am, vb. pf. aufhören zu tanzen, M.
41345. odrájtati, -am, vb. pf. abliefern, abführen, entrichten; davek o.; o. pismo; — o. koga, jemanden abfertigen, ihm geben, was ihm gebürt, Z., jvzhŠt.
41346. odrajtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odrajtati.
41347. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.

   40.748 40.848 40.948 41.048 41.148 41.248 41.348 41.448 41.548 41.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani