Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (41.001-41.100)

  1. odkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ein Stück, einen Brocken ablösen, abbrocken, abbrechen, wegsprengen; — o. se, sich loslösen, abbröckeln ( intr.); omet se je odkrušil od zidu.
  2. odkúhati, -kȗham, vb. pf. das Kochen beenden.
  3. odkȗp, m. der Loskauf, die Ablösung, Mur., Cig., Jan.; zemljiški o., die Grundablösung, Levst. (Nauk); — der Wiederkauf: na o. prodati kaj, Cig.; — die Erlösung (im kirchlichen Sinne), Cig., ogr.- C.
  4. odkupávati, -am, vb. impf. = odkupovati; — o. se, missfallen, Jan.
  5. odkȗpəc, -pca, m. der Loskäufer, Mur.
  6. odkȗpək, -pka, m. der Loskauf, die Auslösung, C.
  7. odkupı̑telj, m. der Loskäufer, der Erlöser, Mur., Let., Valj. (Rad).
  8. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
  9. odkúpljati, -am, vb. impf. = odkupovati, M., C.
  10. odkúpljenəc, -nca, m. der Losgekaufte, Cig.; — der Erlöste, Cig., Jan.
  11. odkúpljenje, n. der Loskauf, M.; die Erlösung, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi odkupljénje, kajk.- Valj. (Rad); odkupljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  12. odkupljeváti, -pljȗjem, vb. impf. = odkupovati; loskaufen, Z.; reluieren, Levst. (Pril.).
  13. odkȗpnik, m. der Wiederkäufer, Cig.; — der Erlöser, Cig., Jan.
  14. odkupováti, -ȗjem, vb. impf. loskaufen; — ablösen, Cig., Jan.; — erlösen, Jan.
  15. odkȗpščina, f. das Lösegeld, Mur., Cig., Jan., Ravn., ogr.- M.; — der Ein-, Ablösungspreis, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.).
  16. odkúriti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu heizen, C.; — 2) sich davon machen, abfahren (šaljivo).
  17. odládjati, -am, vb. pf. zu Schiffe abfahren, wegschiffen, Mur., Cig.
  18. odlag, praep. c. gen. außer, C.; — prim. hs. odlag (iz: otъdlъgъ), Mik. (Et.).
  19. odlȃga, f. 1) die Abladung, C.; — 2) = odlog, der Aufschub, Mur.
  20. odlȃgati, -am, vb. impf. ad odložiti; 1) ablegen, abladen; — 2) verschieben, aufschieben.
  21. odlágniti, -nem, vb. pf. leichter, besser werden: odlagnilo mu je, Zv.; bolnim ljudem je še tisti dan odlagnilo, LjZv.
  22. odlàh, -láha, m. der Aufschub, die Frist, C.
  23. odlahkǫ̑ča, f. die Erleichterung, Mik.
  24. odlȃjati, -jam, -jem, vb. pf. 1) durch Bellen vertreiben, fortbellen, Mur., Cig.; — 2) aufhören zu bellen; — mit bellender Stimme hersagen, herbellen, Cig.; — 3) bellend erwidern, Cig.; = grdo odgovoriti, Dict., Z.
  25. odlajávati, -am, vb. impf. ad odlajati; = grdo odgovarjati, Kras.
  26. odlȃsək, -ska, m. = odlastek: brez odlaska, ohne Unterlass, Vrsno- Erj. (Torb.); ne da mi odlaska, Kras; — die Verzögerung, Rec.- Erj. (Torb.).
  27. odlásiti, -im, vb. pf. 1) nachlassen: dež nič ne odlasi, Banjščice- Erj. (Torb.); cerkvenec je odlasil (z zvonjenjem), der Messner hat das Läuten unterbrochen, Hrušica- Erj. (Torb.); — leichter, besser werden: bolniku je odlasilo, Solkan- Erj. (Torb.); — 2) aufschieben, C.
  28. odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto- Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.
  29. odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)- Erj. (Torb.).
  30. odlàš, -láša, m. der Aufschub, M., Preš.
  31. odlȃšati, -am, vb. impf. aufschieben; in die Länge ziehen; — prim. odlasiti 2).
  32. odlȃšavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig., Jan.; Al' gorje odlašavcem! Preš.
  33. odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; ( prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.
  34. odlaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odlašati, Preš.
  35. odláziti, -lȃzim, vb. pf. = odlesti, Cig., M.
  36. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
  37. odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.
  38. odlę̑ga, f. 1) das Nachlassen, die Erleichterung ( z. B. des Schmerzes), Mur., Jan., C.; — 2) die Entlegenheit: o. kakega kraja, C.; (po nem.).
  39. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
  40. odlę̑gljaj, m. das Nachlassen ( v. Schmerze), die Erholung, die Ruhe, Mur., Cig., Jan., C.
  41. odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
  42. odləhníti, -láhnem, (-lehnem), vb. pf. = odlagniti, C., SlN.
  43. odlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. ausweichen: odlekni, da te ne dobi, C.
  44. odlẹpíti, -ím, vb. pf. (etwas Angeklebtes) ablösen, Cig., C.
  45. odlẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Wiederschein, Jan., C.; o. daljnih bliskov, Glas.
  46. odlẹskávati, -am, vb. impf. wiederstrahlen, C.
  47. odləskətávati se, -am se, vb. impf. funkelnd wiederstrahlen: zvezdice se v jezeru odlesketavajo, SlN.
  48. odlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. weg-, davonkriechen, davonschleichen; o. čemu, entgehen, C.
  49. odlèt, -lę́ta, m. das Wegfliegen, der Abflug, Cig., Jan., M.; — der Abprall, der Rückprall, Cig., Jan.; o. sekire, der Absprung der Axt, Cig.
  50. odlẹ́tati, -lẹ̑tam, (-lẹ̑čem, M.), vb. impf. ad odleteti; weg-, davonfliegen; entfliegen; — abprallen, sekira odleta od veje (springt ab), Cig.
  51. odletávati, -am, vb. impf. = odletati; fortfliegen; entfliegen; — iskre odletavajo, die Funken entsprühen, Cig.; — abprallen.
  52. odlę̑tək, -tka, m. kar odleti: odletki, die Abfälle ( z. B. beim Holzhacken), Z., ZgD.; — der Abgang bei der Verarbeitung von Erzen, Cig.
  53. odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
  54. odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.
  55. odlę́žən, -žna, adj. entlegen, Mur., Cig., Jan.; odležno mesto, Slom.- C.; — po nem.
  56. odlę́žnost, f. die Entlegenheit, Mur., Cig., Jan.; (po nem.).
  57. odlíčən, -čna, adj. distinguiert, C.; hervorragend, eminent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  58. odlíčiti, -im, vb. pf. nuançieren, Jan.
  59. odlı̑čnik, m. eine hervorragende, distinguierte Persönlichkeit: odličniki, die Honoratioren, Cig., DZ.; — prim. odličen.
  60. odličnják, m. = odličnik, C., nk.; vsi tržni odličnjaki, alle Honoratioren des Marktes, LjZv.; — der Vorzugsschüler, nk.
  61. odlíčnost, f. das Hervorragen, die Ansehnlichkeit, Cig., nk.; — prim. odličen.
  62. odlijáč, m. krop, ki se odlije od žgancev, predno se zmešajo, Gor.
  63. odlíjati, -jam, vb. impf. = odlivati, Mur., Cig., Jan.
  64. odlijȃvəc, -vca, m. = odlijač, Kres.
  65. odlı̑jək, -jka, m. kar se odlije, der Abguss, Mur., Jan.
  66. odlı̑ka, f. 1) die Abfertigung (in Geld), Levst. (Pril.); (in Worten): odliko dati komu, mit Worten abfertigen, Lašče- Levst. (M.); — 2) die Abhilfe, die Erholung: za vročino je za vsakim grmom odlika, Z., Svet. (Rok.); — 3) die Auszeichnung, nk.; prvi red z odliko, erste Classe mit Vorzug (v šolskih izpričevalih), nk.; ( rus.).
  67. odlikáš, m. = odličnjak, C.
  68. odlikovánəc, -nca, m. einer, der ausgezeichnet worden ist, C., nk.
  69. odlikováti, -ȗjem, vb. impf. auszeichnen, Cig., Jan., nk.; o. se, sich hervorthun, hervorragen, Cig., Jan., nk.; (rabi se tudi kot vb. pf.); — prim. odlika 3).
  70. odlíti, -líjem, vb. pf. weg-, abgießen; preveč je vode v posodi, odlij je malo; odlij, kar je čistega; decantieren ( chem.), Cig. (T.).
  71. odlı̑v, m. 1) die Abgießung, Cig.; — 2) das Abgegossene, der Abguss, Cig.; — die Decantation ( chem.), Cig. (T.); — 3) (po rus.) die Ebbe, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  72. odlívanje, n. das Abgießen; die Decantation ( chem.), Cig. (T.).
  73. odlívati, -am, vb. impf. ad odliti; abgießen; — decantieren ( chem.), Cig. (T.).
  74. odlı̑vək, -vka, m. kar se odlije, der Abguss, Jan.; — der Formabguss, Cig. (T.); odlivke delati, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  75. odlízati, -žem, vb. pf. hinweglecken, Cig.
  76. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.
  77. odljȗdnež, m. der Menschenscheue, Cig.
  78. odljȗdnica, f. die Menschenscheue, Cig.
  79. odljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  80. odljúdnost, f. 1) die Menschenscheu, die Ungeselligkeit, Mur., Cig., Jan., Dol.- M.; — 2) die Wildheit, die Oede, Cig.
  81. odlǫ́čati, -am, vb. impf. ad odločiti; = odločevati, Jan., nk.
  82. odločávati, -am, vb. impf. = odločevati, ogr.- Valj. (Rad).
  83. odlǫ̑čək, -čka, m. 1) das Abgesonderte: der Abschnitt, das Capitel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.); — der Antheil, C.; das Los, Cig., C.; skrbi, nepokoj bodo tvoj odloček, Jap. (Prid.); to je naš delež in odloček, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Bescheid, die Entscheidung, Cig., Jan., C., Cv.
  84. odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).
  85. odlǫ́čenəc, -nca, m. der Abgesonderte, der Ausgeschiedene; der Excommunicierte, Cig., C.; — der Separatist, Jan.
  86. odlǫ́čenost, f. die Abgeschiedenheit, Cig.; — der Separatismus, Jan.
  87. odločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odločiti; 1) absondern, ausscheiden; abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); — 2) entscheiden, bestimmen.
  88. odločevȃvəc, -vca, m. 1) der Absonderer, Cig.; — 2) der Bestimmer, Cig.
  89. odločíłən, -łna, adj. entscheidend, maßgebend, den Ausschlag gebend, Cig., nk.
  90. odločílọ, n. die Entschließung: z najvišjim odločilom, DZkr.
  91. odločína, f. die Secretionsform, h. t.- Cig. (T.).
  92. odločı̑təv, -tve, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) die Entscheidung, die Bestimmung, C.
  93. odlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) absondern, ausscheiden, abtrennen; — abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); o. se, sich absondern, sich lostrennen, sich ablösen; — 2) bescheiden, bestimmen; o. komu kaj; trpel bom, kar mi je Bog odločil; — uro o. v službo božjo, Burg.; = določiti, festsetzen: o. dan, ceno, Cig., Jan.; — entscheiden; še nisem odločil, ich habe noch keine Entscheidung getroffen, Cig.; den Ausschlag geben; njegov glas je odločil; o. se, sich entscheiden, sich entschließen.
  94. odločljìv, -íva, adj. 1) entscheidend: o. biti o čem, hinsichtlich einer Sache entscheidend sein, DZ.; — 2) = odločen 3), trennbar, separabel, Cig., Jan.
  95. odlǫ́čnost, f. die Entschlossenheit, Cig. (T.); die Entschiedenheit, Cig., C., nk.; — die Bestimmtheit, die Präcision, Cig.
  96. odlòg, -lǫ́ga, m. der Aufschub, der Verzug, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); brez odloga, Cig., Jan.; odloga išče, er will Zeit gewinnen, Cig.; die Frist, Dict., Cig., Jan.; o. dati komu, jemandem eine Frist gewähren, Cig., Jan., Dalm., Schönl., Kast., Tolm.; Dajte nam odloga štirnajst dni, Npes.-K.
  97. ódlog, praep. c. gen. außer, ausgenommen: o. mene, Cig.; — pogl. odlag.
  98. odlòk, -lǫ́ka, m. die Entscheidung, der Bescheid, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk); sodnji o., DZ., DZkr.; božji o., Gottes Rathschluss, Cig.
  99. odlǫ̑ka, f. der Entschluss, die Entschließung, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Navr. (Spom.); die Bestimmung, C., Slom.
  100. odlókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. wegschlappen, Cig.

   40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA