m (40.948-41.047)

40948. odkljúniti, -kljȗnem, vb. pf. mit einmaligem Picken loslösen, abpicken, Cig.
40949. odkljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. durch Picken loslösen, wegpicken.
40950. odklòn, -klóna, m. die Ablenkung, C., Cig. (T.); — die Abweichung, die Declination ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); zvezdni o., C.; magnetni o., die magnetische Declination, Sen. (Fiz.); — die Ablehnung: o. prisege, Cig.
40951. odklonı̑təv, -tve, f. die Ablenkung: o. magnetne igle, nk.; — die Ablehnung, nk.
40952. odklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) wegbeugen, abneigen, Cig., M.; o. se, abweichen, declinieren, Cig.; — ablehnen; o. predlog, einen Antrag ablehnen, nk.; — 2) o. se, eine Verbeugung machen: kdor gre od cerkve domov, odkloni se na svojih mestih, odkoder se vidi cerkev, rekše, obrne se k cerkvi ter se prikloni, Podkrnci- Erj. (Torb.).
40953. odklópiti, -klǫ́pim, vb. pf. durch Abheben des Deckels öffnen, abdecken, C.
40954. odkobacljáti, -ȃm, vb. pf. kobacljaje oditi, Cig.
40955. odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.
40956. odkǫ̑dər, adv. rel. = od koder, woher; tja pojdemo nazaj, odkoder smo prišli; — odkoder koli, woher immer.
40957. odkojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Jan., ogr.- Mik.
40958. odkòp, -kópa, m. die Abgrabung, Cig., M.
40959. odkǫ̑pa, f. das Aufthauen des Schnees, M.
40960. odkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) abgraben; hribček o.; — 2) o. se koga, česa, sich entledigen, BlKr.- M.; — o. se, sich aus einer Verlegenheit ziehen, C.; — o. se, sich fort machen: takoj odkoplji se! DSv.
40961. odkopávati, -am, vb. impf. ad odkopati; abgraben.
40962. odkopčáti, -ȃm, vb. pf. auf-, abschnallen, Mur., Cig., Jan.
40963. odkopnę́ti, -ím, vb. pf. wegschmelzen: sneg odkopni, Jurč.
40964. odkorákati, -ȃkam, vb. pf. davonschreiten, Cig.
40965. odkosávanje, n. o. zemljišč, die Abtrennung von Grundstücken, DZ.
40966. odkosíłčati, -am, vb. pf. das Frühstück oder das Frühmahl (kosilce) beenden, Cig., M.
40967. 1. odkǫ́siti, -im, vb. pf. mit der Morgen- oder Mittagsmahlzeit (kosilo) fertig werden, abspeisen; niso še odkosili.
40968. 2. odkosíti, -ím, vb. pf. wegmähen, Mur., Cig.
40969. odkotáti, -ȃm, vb. pf. wegrollen, wegwälzen, Cig., Jan.
40970. odkòv, -kóva, m. das Losschmieden ( z. B. aus Fesseln), Cig., M.
40971. odkováti, -kújem, vb. pf. ab-, losschmieden, von eisernen Fesseln befreien, Mur., Cig.
40972. odkovávati, -am, vb. impf. ad odkovati, Cig.
40973. odkozáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören Ziegenhirt zu sein, M.
40974. odkraljeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören als König zu regieren.
40975. odkrásti, -krádem, vb. pf. 1) wegstehlen: varujem perilo, da se ga nič ne odkrade, Ravn. (Abc.); — 2) o. se, heimlich wegschleichen.
40976. odkréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. (mit Gekrach) abbrechen, Cig., BlKr.
40977. odkrehováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrehniti, Cig.
40978. odkréniti, -krę́nem, vb. pf. abwenden, Jan., M.; — odkrenimo se od tega, abstrahieren wir davon, Cig.
40979. odkrès, -krę́sa, m. das Abgeschlagene, der Abschlag, Cig.
40980. odkrésati, -krę́šem, vb. pf. krešoč odbiti, abschlagen, Cig.
40981. odkrésniti, -krę̑snem, vb. pf. durch einen Schlag loslösen, abschlagen.
40982. odkresováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkresati, Cig.
40983. odkrevljáti, -ȃm, vb. pf. hinkend davongehen, Cig.
40984. odkrhávati, -am, vb. impf. = odkrhovati, Jan. (H.).
40985. odkȓhək, -hka, m. ein losgebröckeltes Stück, Valj. (Rad).
40986. odkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (von einem spröden Gegenstande) abbrechen, absprengen; kos zoba si o.; o. vrh drevesu, den Baum entwipfeln, Cig.
40987. odkrhováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrhniti, Cig.
40988. odkríčati, -čím, vb. pf. schreiend antworten, Cig.
40989. odkríti, -krı̑jem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.- Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).
40990. odkrítje, n. die Enthüllung; o. spomenika, nk.; — die Entdeckung, Mur., Cig., Jan.; (po nem.).
40991. odkrívati, -am, vb. impf. ad odkriti; abdecken, enthüllen; posteljo o.; — o. se, das Haupt entblößen; — entdecken (finden), Jan.; (po nem.); — offenbaren: skrivnosti, srce o.
40992. odkrivopę́titi, -pę̑tim, vb. pf. weghinken, Cig.
40993. odkrížati se, -am se, vb. pf. o. se koga, česa, ( eig. sich durch das Kreuzzeichen entledigen, M.), sich jemandes oder einer Sache entledigen, loswerden.
40994. odkriževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odkrižati se.
40995. odkrojíti, -ím, vb. pf. ablösen, abschiefern, Cig.; — abschneiden, Jan.
40996. odkȓšək, -ška, m. der Abbruch, der Entgang, Levst. (Pril.).
40997. odkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. abbrechen; o. se, abbrechen ( intr.): odkršilo se mu je bilo že dvoje zob, Str.
40998. odkrȗncati, -am, vb. pf. forthinken, Cig.
40999. odkrȗšək, -ška, m. kar se odkruši, das Abgebröckelte, der Abfall, Cig.
41000. odkruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrušiti; in Brocken, Stücken loslösen.
41001. odkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ein Stück, einen Brocken ablösen, abbrocken, abbrechen, wegsprengen; — o. se, sich loslösen, abbröckeln ( intr.); omet se je odkrušil od zidu.
41002. odkúhati, -kȗham, vb. pf. das Kochen beenden.
41003. odkȗp, m. der Loskauf, die Ablösung, Mur., Cig., Jan.; zemljiški o., die Grundablösung, Levst. (Nauk); — der Wiederkauf: na o. prodati kaj, Cig.; — die Erlösung (im kirchlichen Sinne), Cig., ogr.- C.
41004. odkupávati, -am, vb. impf. = odkupovati; — o. se, missfallen, Jan.
41005. odkȗpəc, -pca, m. der Loskäufer, Mur.
41006. odkȗpək, -pka, m. der Loskauf, die Auslösung, C.
41007. odkupı̑telj, m. der Loskäufer, der Erlöser, Mur., Let., Valj. (Rad).
41008. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
41009. odkúpljati, -am, vb. impf. = odkupovati, M., C.
41010. odkúpljenəc, -nca, m. der Losgekaufte, Cig.; — der Erlöste, Cig., Jan.
41011. odkúpljenje, n. der Loskauf, M.; die Erlösung, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi odkupljénje, kajk.- Valj. (Rad); odkupljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
41012. odkupljeváti, -pljȗjem, vb. impf. = odkupovati; loskaufen, Z.; reluieren, Levst. (Pril.).
41013. odkȗpnik, m. der Wiederkäufer, Cig.; — der Erlöser, Cig., Jan.
41014. odkupováti, -ȗjem, vb. impf. loskaufen; — ablösen, Cig., Jan.; — erlösen, Jan.
41015. odkȗpščina, f. das Lösegeld, Mur., Cig., Jan., Ravn., ogr.- M.; — der Ein-, Ablösungspreis, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.).
41016. odkúriti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu heizen, C.; — 2) sich davon machen, abfahren (šaljivo).
41017. odládjati, -am, vb. pf. zu Schiffe abfahren, wegschiffen, Mur., Cig.
41018. odlag, praep. c. gen. außer, C.; — prim. hs. odlag (iz: otъdlъgъ), Mik. (Et.).
41019. odlȃga, f. 1) die Abladung, C.; — 2) = odlog, der Aufschub, Mur.
41020. odlȃgati, -am, vb. impf. ad odložiti; 1) ablegen, abladen; — 2) verschieben, aufschieben.
41021. odlágniti, -nem, vb. pf. leichter, besser werden: odlagnilo mu je, Zv.; bolnim ljudem je še tisti dan odlagnilo, LjZv.
41022. odlàh, -láha, m. der Aufschub, die Frist, C.
41023. odlahkǫ̑ča, f. die Erleichterung, Mik.
41024. odlȃjati, -jam, -jem, vb. pf. 1) durch Bellen vertreiben, fortbellen, Mur., Cig.; — 2) aufhören zu bellen; — mit bellender Stimme hersagen, herbellen, Cig.; — 3) bellend erwidern, Cig.; = grdo odgovoriti, Dict., Z.
41025. odlajávati, -am, vb. impf. ad odlajati; = grdo odgovarjati, Kras.
41026. odlȃsək, -ska, m. = odlastek: brez odlaska, ohne Unterlass, Vrsno- Erj. (Torb.); ne da mi odlaska, Kras; — die Verzögerung, Rec.- Erj. (Torb.).
41027. odlásiti, -im, vb. pf. 1) nachlassen: dež nič ne odlasi, Banjščice- Erj. (Torb.); cerkvenec je odlasil (z zvonjenjem), der Messner hat das Läuten unterbrochen, Hrušica- Erj. (Torb.); — leichter, besser werden: bolniku je odlasilo, Solkan- Erj. (Torb.); — 2) aufschieben, C.
41028. odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto- Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.
41029. odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)- Erj. (Torb.).
41030. odlàš, -láša, m. der Aufschub, M., Preš.
41031. odlȃšati, -am, vb. impf. aufschieben; in die Länge ziehen; — prim. odlasiti 2).
41032. odlȃšavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig., Jan.; Al' gorje odlašavcem! Preš.
41033. odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; ( prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.
41034. odlaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odlašati, Preš.
41035. odláziti, -lȃzim, vb. pf. = odlesti, Cig., M.
41036. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
41037. odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.
41038. odlę̑ga, f. 1) das Nachlassen, die Erleichterung ( z. B. des Schmerzes), Mur., Jan., C.; — 2) die Entlegenheit: o. kakega kraja, C.; (po nem.).
41039. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
41040. odlę̑gljaj, m. das Nachlassen ( v. Schmerze), die Erholung, die Ruhe, Mur., Cig., Jan., C.
41041. odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
41042. odləhníti, -láhnem, (-lehnem), vb. pf. = odlagniti, C., SlN.
41043. odlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. ausweichen: odlekni, da te ne dobi, C.
41044. odlẹpíti, -ím, vb. pf. (etwas Angeklebtes) ablösen, Cig., C.
41045. odlẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Wiederschein, Jan., C.; o. daljnih bliskov, Glas.
41046. odlẹskávati, -am, vb. impf. wiederstrahlen, C.
41047. odləskətávati se, -am se, vb. impf. funkelnd wiederstrahlen: zvezdice se v jezeru odlesketavajo, SlN.

   40.448 40.548 40.648 40.748 40.848 40.948 41.048 41.148 41.248 41.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani