m (40.601-40.700)

40601. odbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. wegwaten.
40602. odbȓskati, -am, vb. pf. wegscharren.
40603. odbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, wegwetzen.
40604. odbrúšati, -am, vb. impf. ad odbrusiti, Vrt.
40605. odbruševáti, -ȗjem, vb. impf. = odbrušati, Z.
40606. odbúčati, -ím, vb. pf. 1) = bučeč se oddaliti; — 2) = nehati bučati.
40607. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
40608. odbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. = odburiti, entstürmen, Cig.
40609. odbútati, -bȗtam, vb. pf. z butanjem odpreti: o. vrata, Cig.
40610. odbútiti, -bȗtim, vb. pf. 1) = odbutniti, Cig.; — 2) abprellen, Cig.
40611. odbútniti, -bȗtnem, vb. pf. durch einen Stoß aufschlagen: o. vrata, Cig.
40612. odcapljáti, ** -ȃm, vb. pf. = capljaje oditi.
40613. odcẹ̑dək, -dka, m. kar se odcedi, der Abguss, Cig., Jan.
40614. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.
40615. odcẹ́janje, n. das Abseihen, M.; — das Abrinnen, Nov.
40616. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
40617. odcẹ́javəc, -vca, m. der Abflusscanal, C.
40618. odcẹ̑jək, -jka, m. = odcedek, Jan.
40619. 1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
40620. 2. odcèp, -cę́pa, m. das Abfallen (der Frucht), Cig.
40621. odcę́pati, -cę̑pam, vb. pf. abfallen (vom Obst).
40622. 1. odcẹ̑pək, -pka, m. 1) das Abgespaltene, ein Spalt (Holz), Cig.; — 2) die Abzweigung, der Zweig: odcepki južne slovanščine, Levst. ( LjZv.); — die Secte, Jan.
40623. 2. odcę̑pək, -pka, m. die abgefallene Frucht, Cig., C.
40624. odcẹ́piti, -im, vb. pf. durch Spalten trennen, wegspalten; — o. se, sich abspalten; — sich lostrennen: o. se od krdela, od družbe.
40625. odcẹ̑pkati, -am, vb. pf. absplittern, Cig.
40626. odcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad odcepiti: wegspalten; — abzweigen: strelna konica kaže, kam se odceplja stranska koleja, DZ.
40627. odcẹ́pljenəc, -nca, m. der Schismatiker, der Sectierer, Cig., Jan.
40628. odcı̑ncati, -am, vb. pf. = cincajoč oditi, Cig.
40629. odcízati, -am, vb. pf. absaugen, Cig.
40630. odcọ̑prati, -am, vb. pf. entzaubern, die Verzauberung aufheben, Z.
40631. odcurẹ́ti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen, Jan. (H.).
40632. odcurljáti, -ȃm, vb. pf. abrieseln, Cig.
40633. odcúzati, -am, vb. pf. = odcizati, Cig.
40634. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
40635. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
40636. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
40637. odcvətẹ́vati, -am, vb. impf. = odcvitati, Jan. (H.).
40638. odcvítati, -am, vb. impf. = odcvetati, Z.
40639. odcvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. absengen, Cig.
40640. odčárati, -am, vb. pf. 1) = s čaranjem odpraviti, wegzaubern, Cig.; — 2) entzaubern, loszaubern: o. koga, Cig., Jan.
40641. odčarováti, -ȗjem, vb. impf. ad odčarati, Jan.
40642. odčéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. wegreißen, Cig., Jan., Levst. (M.); veje se odčehnejo, Jurč.
40643. odčépiti, -čę̑pim, vb. pf. durch Entfernung des Zapfens öffnen, Cig., C.
40644. odčésati, -čę́šem, vb. pf. wegkämmen, Cig.
40645. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
40646. odčesováti, -ȗjem, vb. impf. ad odčesniti.
40647. odčę̑šək, -ška, m. kar se odčehne, C.
40648. odčístiti, -čı̑stim, vb. pf. s čiščenjem odpraviti, wegputzen: starejša poštna znamenja od prateža o., DZ.
40649. odčǫ́hati, -am, vb. pf. wegstriegeln, Cig.
40650. odčotáti, -ȃm, vb. pf. hinkend fortgehen, Cig.
40651. odčrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. ablösen, Guts., Mur.; o. se, sich ablösen, Z.
40652. odčrẹ́pati, -črẹ́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. wegschöpfen: tolščo o., Cig., Jan.
40653. 1. odčŕtiti, -čȓtim, vb. pf. wegritzen, GBrda.
40654. 2. odčŕtiti, -im, vb. pf. = odjesti, izpodjesti (komu službo), GBrda.
40655. odčúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachgeben (vom Schmerz), C.; — srce mi je odčuhnilo, das Herz ist ruhiger geworden, C.; — prim. očuhniti.
40656. oddàh, -dáha, m. = oddih, Jan. (H.).
40657. oddáhniti, -dáhnem, vb. pf. = oddehniti.
40658. oddȃja, f. 1) die Weggabe, die Abgabe, Cig., Jan., C.; — die Ablieferung, Jan.; — die Verleihung, Cig.; die Entäußerung, Cig., Jan.; — 2) der Verkauf: na oddajo imeti = na prodaj i., (odaja) Mur., vzhŠt.
40659. oddajȃtelj, m. der Abgeber, der Absender, DZ.
40660. 1. oddȃjati, * -am, vb. impf. ad oddati; 1) weggeben; o. v najem, vermieten, Cig.; — abgeben, abliefern; o. v vojake, zum Militär abführen, Cig.; — 2) verkaufen, (odajati) Mur., vzhŠt.
40661. 2. oddȃjati, -am, vb. impf. o. kravo = umečevati vime pred molžo, potegniti nekolikokrat po sescih, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. dojiti.
40662. oddajȃvəc, -vca, m. 1) der Abgeber, der Ablieferer, Cig.; — 2) der Denunciant, (odajavec) Cig., BlKr.- M.
40663. oddȃjnik, m. 1) der Abgeber, Cig., Jan.; — der Aufgeber (na pošti), DZ.; — der Bestandgeber, Cig.; — 2) der Verräther, (odajnik) ogr.- C.
40664. oddalíti, -ím, vb. pf. in eine gewisse Entfernung bringen, entfernen, o. se, sich entfernen, Mur., Cig., Jan., nk.; oddaljen, entfernt, entlegen, Cig., Jan., nk.; — prim. stsl. otъdaliti, rus. otdalítь.
40665. oddaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oddaliti; entfernen; o. se, sich (immer weiter) entfernen, Mur., Cig., Jan., nk.
40666. oddȃrək, -rka, m. das Gegengeschenk, Navr. (Kop. sp.).
40667. oddarováti, -ȗjem, vb. pf. die Opferung beenden, Burg.
40668. oddáti, -dám, vb. pf. 1) weggeben, sich entäußern; blago o., die Ware loswerden, Cig.; o. kaj po dražbi ali znižbi, etwas begeben, an den Meist- oder Mindestbietenden überlassen, Cig.; o. stan, sobo, vermieten: soba je že oddana; službo o., einen Dienst vergeben; hčer o., die Tochter anbringen (= verheiraten), Cig.; — abgeben, abliefern: izgotovljeno delo o., pismo o., einen Brief bestellen; — 2) = prodati, verkaufen, (odati) Mur., C., vzhŠt.; — 3) = izdati, verrathen, (odati) BlKr.- M., C.
40669. oddaváč, m. = prodajač, der Verkäufer, (odavač) Mur., vzhŠt.- M.
40670. oddávati, -am, vb. impf. ad oddati; = prodajati, (odavati) Mur., vzhŠt.- M., Mik.
40671. oddȃvəc, -vca, m. = prodajač, (odavec) vzhŠt., ogr.- C.
40672. oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.- Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).
40673. oddẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) wegthun, ablegen, Cig., M.; beseitigen, DZ.; — 2) = odpreti, Rez.- Baud.
40674. 1. oddẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Entzauberung, M.; — prim. oddelati 4).
40675. 2. oddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) eine Abtheilung (des Heeres), Z.; die Division, DZ.; — 2) die Apanage, Cig.; prim. oddeliti 2).
40676. oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.- M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
40677. oddẹlávati, -am, vb. impf. = oddelovati, Cig.
40678. oddẹ̑łək, -łka, m. ein von einem Ganzen abgesonderter Theil, die Abtheilung: mestni o., das Quartier, Cig.; — hišni o., der Tract, Cig.; o. vojakov, eine Truppenabtheilung, ein Detachement, Cig., Jan., DZ.; — volilni o., der Wahlkörper, C., nk.; stanovski o., der Standeskörper, DZkr.; — das Fach, das Departement, die Section, Cig., DZ.; — der Abhub im Bergwesen, Cig.; — der Abschnitt, Jan., Cig. (T.).
40679. oddẹlíti, -ím, vb. pf. 1) abtheilen, absondern, Dict., Cig., Jan., nk.; — 2) o. koga, jemandem seinen Theil geben, ihn abfinden, Cig.; o. otroke, Cig.
40680. oddẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oddeliti, Cig.
40681. oddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad oddelati; 1) aufmachen, aufthun (o. kar je zadelano), Cig.; — entzaubern, Cig.; — 2) zurückwirken, reagieren, Cig. (T.).
40682. oddesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. o. koga, jemanden durch Entrichtung des Zehents befriedigen, ihn abzehenten, Cig.
40683. oddẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. abdecken, Mik.
40684. oddẹ́vati, -am, vb. impf. ad oddejati, oddeti, Cig., M.
40685. oddìh, -díha, m. ein ungehinderter voller Athemzug ( z. B. nach einer Anstrengung), Mur.; das Ausschnaufen, Cig.; brez oddiha izpiti, ohne abzusetzen austrinken, Cig.; — die Erholung, die Rast, Cig. (T.); plesali so brez oddiha, LjZv.; — die Pause in der Tonkunst, Jan.; ( rus.).
40686. oddihȃj, m. = oddih, die Pause, Jan. (H.).
40687. oddíhałce, n. die Luftröhre, (odih-) Mur., Cig.
40688. oddíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad oddehniti; o. si (se), freien Athem holen, ausschnaufen, Cig.; absetzen (in der Rede), Cig., Jan.
40689. oddihávati, -am, vb. impf. o. si (se), ausschnaufen, Erj. (Torb.).
40690. oddı̑hljaj, m. ein ungehinderter, tiefer Athemzug; — die Rast, Jan.
40691. oddíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = oddehniti.
40692. oddihováti, -ȗjem, vb. impf. o. si (se), öfter aufathmen, ausschnaufen, Luft schöpfen; — öfters absetzen (in der Rede), Jan.
40693. oddírjati, -am, vb. pf. wegrennen, davonrennen, fortsprengen.
40694. oddivjáti, -ȃm, vb. pf. 1) stürmend, tobend sich entfernen; — 2) aufhören zu toben, ausrasen, Cig.; — 3) entwildern, Vod. (Pes.).
40695. oddnẹ́vən, -vna, adj. oddnę̑vna menica, der Dato-Wechsel, Cig., Jan.
40696. oddníti, -ím, vb. pf. (aus einem Fass) den Boden herausnehmen: o. sod, Vrtov. (Vin.).
40697. oddọ̑jče, -eta, n. 1) das abgespente Kind, M.; — 2) das Spanferkel, (odojče) Mur., Cig., Mik.
40698. oddọ̑jək, -jka, m. das Spanferkel, (odojek) Mur., Cig., Jan., Mik.
40699. oddoję́nəc, -nca, m. das abgespente Kind, Z.
40700. oddojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oddojiti; abspenen, Cig., Jan.

   40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani