m (40.548-40.647)

40548. odȃrjati, -am, vb. impf. ad odorati; = odoravati, Jan.
40549. odáti, -dám, vb. pf., pogl. oddati 2) in 3); prim. Mik. (V. Gr. IV. 223.).
40550. odáti se, -dám se, vb. pf. zu seinem Nachtheil geben, BlKr.- M.
40551. odaváč, m., pogl. oddavač.
40552. odávati, -vam, vb. impf., pogl. oddavati.
40553. odȃvəc, -vca, m., pogl. oddavec.
40554. odȃvi, adv. = davi, Dol.; — gerade zuvor, Danj.- Mik.
40555. odbácniti, -bácnem, vb. pf. = odbecniti, C.
40556. odbáviti, -bȃvim, vb. pf. abthun: o. posle; zdaj sem vse odbavil, jvzhŠt.; — o. koga, abfertigen, BlKr., jvzhŠt.
40557. odbávljati, -am, vb. impf. ad odbaviti, abthun, abfertigen, Z., jvzhŠt.
40558. odbəcníti, -bácnem, vb. pf. wegstoßen, C.
40559. odbẹ̀g, -bẹ́ga, m. der Ueberläufer, Habd.- Mik.
40560. odbẹ́gati, -am, vb. impf. ad odbegniti, Cig.
40561. odbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. entfliehen, M.; — überlaufen: k sovražniku o., Cig.; — od poti o., vom Wege abweichen, Cig.
40562. odbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = odbirati, Mur.
40563. odbę̑rək, -rka, m. der Auswurf, C.; le odberki ljudi so taki, Ravn.
40564. odbẹ́žati, -ím, vb. pf. weg-, davonfliehen, Cig., C.
40565. odbijáč, m. 1) kdor svinjko odbija (pri igri), Kr.; — 2) kamen o. = odrivač, Levst. (Cest.).
40566. odbijáłən, -łna, adj. zurückschlagend: odbijȃłni udar, der Prellschlag, Cig.; odbijalna moč, Let.; — reflectierend ( phys.), Cig.; — defensiv, Jan.
40567. odbijȃłnik, m. 1) der Abschlaghammer, Jan.; — 2) der Reflector ( phys.), Cig. (T.).
40568. odbíjanje, n. das Wegschlagen, M.; — das Zurückschlagen: o. žarkov, die Reflexion der Strahlen, Cig.; — das Zurückweisen, die Protestation, Cig.
40569. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
40570. odbiráč, m. der Ausklauber, der Sichter, Cig.
40571. odbirȃłnica, f. die Scheidestube (beim Bergbau), Cig.
40572. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
40573. odbíravəc, -vca, m. kdor odbira, der Scheider, Cig.
40574. odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
40575. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
40576. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
40577. odbitkováti, -ȗjem, vb. impf. escomptieren, discontieren, C., DZ.
40578. odbitováti, -ȗjem, vb. impf. = odbitkovati, h. t.- Cig. (T.).
40579. odbívati, -am, vb. impf. = odbijati, Cig., M.
40580. odblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. das Plappern beenden, Cig.
40581. odblẹ̀sk, -blẹ́ska, m. der Widerschimmer, Cig.
40582. odblìšč, -blíšča, m. = odblesk, Cig.
40583. odbǫ̑bnati, -am, vb. pf. aufhören zu trommeln, abtrommeln, Cig.
40584. odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
40585. odbójən, -jna, adj. Abstoßungs-, repulsiv, rückwirkend, Cig., Jan.; odbǫ̑jna moč, Cig.; — Reflexions-: odbojni kot, odbojna ravnina, der Reflexionswinkel, die Reflexionsebene, Cig. (T.); — defensiv, Cig., Jan.; odbojna zveza, Cig.
40586. odbolẹ́ti, -ím, vb. pf. aufhören wehe zu thun, Cig.
40587. odbòr, -bóra, m. der Ausschuss, das Comité, Cig., Jan., nk.; deželni o., der Landesausschuss, Cig., Jan., nk.; občinski o., der Gemeindeausschuss, Cig., Jan., nk.; čitalnični o., das Lesevereinscomité, Cig., Jan., nk.; izvršilni o., das Executivcomité, DZ.
40588. odbǫ̑rnik, m. das Ausschuss-, das Comitémitglied, Cig., Jan., nk.; deželni odbornik, das Mitglied des Landesausschusses, nk.
40589. odbǫ̑rništvọ, n. 1) das Amt eines Ausschuss- oder Comitémitgliedes; o. vzprejeti, prevzeti, nk.; — 2) = odborniki, Jan. (H.).
40590. odbòt, -bǫ́ta, m. na o., à conto, C.
40591. odbǫ́titi, -bǫ̑tim, vb. pf. jemanden quitt und los zählen, bezahlen, Cig.
40592. odbránəc, -nca, m. der Auserwählte, SlN.; — der Delegierte, der Verordnete, Cig.; sodni o., der Gerichtsabgeordnete, DZ.
40593. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
40594. odbrbráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu plappern.
40595. odbŕcati, -am, vb. pf. mit Fußstößen wegschaffen, M.
40596. odbrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend entfliegen, entsummen; — 2) aufhören zu summen.
40597. odbrę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören zu klimpern, abklimpern, Cig.
40598. odbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, Cig.; od kakega števila številko o., Z.
40599. odbríti, -brı̑jem, vb. pf. wegrasieren.
40600. odbrnẹ́ti, -ím, vb. pf. entsummen, Cig.
40601. odbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. wegwaten.
40602. odbȓskati, -am, vb. pf. wegscharren.
40603. odbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, wegwetzen.
40604. odbrúšati, -am, vb. impf. ad odbrusiti, Vrt.
40605. odbruševáti, -ȗjem, vb. impf. = odbrušati, Z.
40606. odbúčati, -ím, vb. pf. 1) = bučeč se oddaliti; — 2) = nehati bučati.
40607. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
40608. odbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. = odburiti, entstürmen, Cig.
40609. odbútati, -bȗtam, vb. pf. z butanjem odpreti: o. vrata, Cig.
40610. odbútiti, -bȗtim, vb. pf. 1) = odbutniti, Cig.; — 2) abprellen, Cig.
40611. odbútniti, -bȗtnem, vb. pf. durch einen Stoß aufschlagen: o. vrata, Cig.
40612. odcapljáti, ** -ȃm, vb. pf. = capljaje oditi.
40613. odcẹ̑dək, -dka, m. kar se odcedi, der Abguss, Cig., Jan.
40614. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.
40615. odcẹ́janje, n. das Abseihen, M.; — das Abrinnen, Nov.
40616. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
40617. odcẹ́javəc, -vca, m. der Abflusscanal, C.
40618. odcẹ̑jək, -jka, m. = odcedek, Jan.
40619. 1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
40620. 2. odcèp, -cę́pa, m. das Abfallen (der Frucht), Cig.
40621. odcę́pati, -cę̑pam, vb. pf. abfallen (vom Obst).
40622. 1. odcẹ̑pək, -pka, m. 1) das Abgespaltene, ein Spalt (Holz), Cig.; — 2) die Abzweigung, der Zweig: odcepki južne slovanščine, Levst. ( LjZv.); — die Secte, Jan.
40623. 2. odcę̑pək, -pka, m. die abgefallene Frucht, Cig., C.
40624. odcẹ́piti, -im, vb. pf. durch Spalten trennen, wegspalten; — o. se, sich abspalten; — sich lostrennen: o. se od krdela, od družbe.
40625. odcẹ̑pkati, -am, vb. pf. absplittern, Cig.
40626. odcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad odcepiti: wegspalten; — abzweigen: strelna konica kaže, kam se odceplja stranska koleja, DZ.
40627. odcẹ́pljenəc, -nca, m. der Schismatiker, der Sectierer, Cig., Jan.
40628. odcı̑ncati, -am, vb. pf. = cincajoč oditi, Cig.
40629. odcízati, -am, vb. pf. absaugen, Cig.
40630. odcọ̑prati, -am, vb. pf. entzaubern, die Verzauberung aufheben, Z.
40631. odcurẹ́ti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen, Jan. (H.).
40632. odcurljáti, -ȃm, vb. pf. abrieseln, Cig.
40633. odcúzati, -am, vb. pf. = odcizati, Cig.
40634. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
40635. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
40636. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
40637. odcvətẹ́vati, -am, vb. impf. = odcvitati, Jan. (H.).
40638. odcvítati, -am, vb. impf. = odcvetati, Z.
40639. odcvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. absengen, Cig.
40640. odčárati, -am, vb. pf. 1) = s čaranjem odpraviti, wegzaubern, Cig.; — 2) entzaubern, loszaubern: o. koga, Cig., Jan.
40641. odčarováti, -ȗjem, vb. impf. ad odčarati, Jan.
40642. odčéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. wegreißen, Cig., Jan., Levst. (M.); veje se odčehnejo, Jurč.
40643. odčépiti, -čę̑pim, vb. pf. durch Entfernung des Zapfens öffnen, Cig., C.
40644. odčésati, -čę́šem, vb. pf. wegkämmen, Cig.
40645. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
40646. odčesováti, -ȗjem, vb. impf. ad odčesniti.
40647. odčę̑šək, -ška, m. kar se odčehne, C.

   40.048 40.148 40.248 40.348 40.448 40.548 40.648 40.748 40.848 40.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani