Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (40.348-40.447)

  1. obžáliti, -im, vb. pf. betrüben, Mur.; kränken, beleidigen, C.
  2. obžalovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  3. obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
  4. obžaríti, -ím, vb. pf. umstrahlen, Z.; — bestrahlen, Cig.
  5. obžę́ti, -žánjem, vb. pf. die Spitzen des Getreides mit der Sichel beschneiden: žito o., Z.
  6. obžgánəc, -nca, m. ein angebranntes Stück Holz, C.
  7. obžgáti, -žgèm, vb. pf. ringsum abbrennen o. anbrennen, umbrennen; o. hlod.
  8. obžígati, -am, vb. impf. ad obžgati; o. hlode.
  9. obžíliti, -žı̑lim, vb. pf. beädern, Cig.
  10. obžiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obžiliti, Cig.
  11. obžínjati, -am, vb. impf. ad obžeti, Z.
  12. obžı̑rati, -am, vb. impf. ad obžreti, befressen, Cig.; — o. koga, jemandem Übles nachreden, Jan. (H.).
  13. obžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. befressen, Cig.
  14. obžŕtati, ** -am, vb. pf. bethören, bevortheilen, Guts.- Cig.
  15. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
  16. ocaríniti, -ı̑nim, vb. pf. verzollen, Cig. (T.), DZ.; — prim. carina.
  17. ocarinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ocariniti; verzollen, DZ.
  18. ōcean, m. vesoljno morje, der Ocean.
  19. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
  20. ocę̑htati, -am, vb. pf. 1) abprügeln, Jan.; — 2) betrügen, prellen, Cig., M.
  21. ocẹ̑ja, f. das Seihen, M.
  22. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
  23. ǫ́cəł, -cla, m. der Stahl, Mur., Mik., vzhŠt.
  24. ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
  25. 1. ocẹ́liti, -im, vb. pf. heilen: o. rane, Jsvkr.
  26. 2. ocẹliti, -im, vb. impf. stählen, Cig. (T.).
  27. ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf ( Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.- C.
  28. ocẹ́niti, -im, vb. pf. schätzen, Z.; dem Werte nach beurtheilen, würdigen, Cig. (T.), nk.; recensieren, nk.
  29. ocẹ́njati, -am, vb. impf. ad oceniti; würdigen, Cig. (T.); recensieren, nk.
  30. ocẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = ocenjati, nk.
  31. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
  32. ocẹ̀p, -cẹ́pa, m. = cepič, das Pfropfreis, Mur., Pohl. (Km.).
  33. ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).
  34. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
  35. ocẹ́piti, -im, vb. pf. pfropfen, Mur.
  36. ocę́rjanje, n. die Grimasse, Habd.- Mik.
  37. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).
  38. 2. ǫ́cət, -cta, m. die Ackerkratzdistel (cirsium arvense), Ip.- Erj. (Torb.); — prim. osat. (?)
  39. ocẹ̑vje, n. das Gefäßsystem ( bot.), Cig. (T.).
  40. ocigániti, -ȃnim, vb. pf. prellen, bevortheilen, begaukeln; o. koga za kaj.
  41. oclár, -rja, m. = jeklar, Mur.
  42. óclast, adj. = oclen, Mur.
  43. ocláti, -ȃm, vb. impf. = jekleniti, jekliti, Mur.
  44. oclę̑n, adj. = jeklen, Mur.
  45. ocopȃtati, -am, vb. pf. = v copate obuti: ocopatane noge, Jurč.
  46. ocọ̑prati, -am, vb. pf. verzaubern, verhexen, Cig.
  47. ocrẹ́ti, -crèm, vb. pf., pogl. ocvreti.
  48. ǫ̑ctar, -rja, m. der Essighändler, der Essigbrauer, Jan.
  49. ǫ̑ctək, -ctəka, m. dem. 2. ocet; die Kratzdistel (cirsium), tudi: die Distel (carduus), ogr.- Erj. (Torb.).
  50. ocúkrati, -am, vb. pf. bezuckern; — candieren, Mur., Cig.
  51. ocȗrək, -rka, m. der Eiszapfen, Cig., BlKr., Tolm.
  52. ocvȃra, f. = ocvrta jed: z mastjo zabeljena ocvara, Levst. (Zb. sp.).
  53. ocvekáti, -ȃm, vb. pf. s cveki obiti, benageln, Cig.
  54. ocvę̑rati, -am, vb. impf. = ocvirati, C.
  55. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
  56. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
  57. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
  58. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
  59. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
  60. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
  61. ocvətlíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Blumen schmücken, beblumen, Cig.
  62. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
  63. ocvı̑rčək, -čka, m. dem. ocvirek.
  64. ocvı̑rək, -rka, m. die Speckgriebe.
  65. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
  66. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
  67. ocvŕtje, n. das Eierschmalz, Jan. (H.).
  68. óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak  Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
  69. očadẹ́ti, -ím, vb. pf. rauchfarbig werden, Jan.
  70. očadíti, -ím, vb. pf. berußen, anrauchen, Cig., C.; očajen, vom Rauch angelaufen, Cig.
  71. očájati, -am, vb. impf. ad očaditi, Z.
  72. očák, m. der Erzvater, der Patriarch; — ein wackerer Hausvater, M.
  73. očakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Notr.
  74. očȃlar, -rja, m. 1) der Brillenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Brillenträger, Cig.
  75. očȃli, m. pl. die Augengläser, die Brille; — prim. it. occhiali, die Brille.
  76. očȃlnica, f. 1) das Brillenfutter, Cig.; — 2) pl. očalnice, = očali, Mur., Jan.
  77. očàn, -ána, m. der Gevatter, C.
  78. očȃnəc, -nca, m. ein wackerer, älterer Hausvater, Kr.; najstarejši vaški očanec je odmolil roženkranc, Jurč.; — der Erzvater, Krelj- M.
  79. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
  80. očárati, -am, vb. pf. bezaubern, Cig., Jan., nk.
  81. očȃrli, m. pl., BlKr.; pogl. očali.
  82. očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
  83. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
  84. očȃštvọ, n. das Patriarchenthum, das Patriarchat, Cig., Slom.
  85. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
  86. ọ̑čəc, -čca, m. der Zahntrost, rother Augentrost (euphrasia odontites), Cig., Medv. (Rok.).
  87. očę̑da, f. die Reinigung, M.
  88. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
  89. očę́diti, -čę̑dim, vb. pf. 1) säubern, putzen, reinigen; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen, sich entleeren, sich erleichtern, Cig., Jan.
  90. očéhati, -am, vb. pf. = očesati, Habd.- Mik.
  91. očę́jati, -am, vb. impf. ad očediti; säubern, C.
  92. očejeváti, -ȗjem, vb. impf. = očejati, säubern, Jan., M.
  93. ọ̑čək, -čka, m. das Äuglein, Kr.
  94. očeljustáti, -ȃm, vb. pf. o. koga, von jemandem etwas klatschen, Cig.
  95. 2. óčən, -čna, adj. väterlich, Meg.; na očnem stolu sedeti, Zv.
  96. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
  97. očenȃšəc, -šca, m. dem. očenaš, Jurč.
  98. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
  99. očę̑sast, adj. augenförmig, Cig.
  100. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.

   39.848 39.948 40.048 40.148 40.248 40.348 40.448 40.548 40.648 40.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA