Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (39.948-40.047)

  1. obŕsica, f. der vom Winde schief gegen eine Wand getriebene Regen: o. bije po steni, Dol.- Levst. (Rok.); o. je izprala črko s kamena, LjZv.; (obršca, Šmartno pri Litiji- Štrek. [LjZv.]).
  2. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
  3. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
  4. obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec- C.; — prim. obrh.
  5. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  6. obršı̑lj, m. = bršljan (hedera helix), Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  7. obršlẹ̑nək, -nka, m. = bršljan, C.
  8. obršlı̑n, m. = bršljan, Z.
  9. obršljȃn, m. = bršljan, Štrek.
  10. obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
  11. obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.- Levst. (Rok.).
  12. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
  13. obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal- Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
  14. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  15. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  16. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  17. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
  18. obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
  19. obŕtnost, f. 1) die Hurtigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig.; — 2) die Gewerbethätigkeit, der Gewerbefleiß, die Betriebsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  20. obrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Geschäft (Gewerbe) betreiben, DZ., Levst. (Nauk), nk.
  21. obrúbiti, -im, vb. pf. = obropati: žolnerji mesto obrubijo, hiše poderejo, Jsvkr.
  22. obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
  23. obrȗs, m. das Abwischtuch, die Serviette, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  24. obrȗsək, -ska, m. das Schleifsel, obruski, die Abfälle beim Schleifen, Cig.
  25. obrúsiti, -im, vb. pf. ringsherum abschleifen; obrušene ploskve, Schlifflächen, Cig. (T.).
  26. obruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obrušiti; umlockern: o., rahljati in obračati prst, Vrtov. (Km. k.).
  27. obrúšiti, -rȗšim, vb. pf. umlockern: o. in opleti žito, Vrtov. (Km. k.).
  28. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  29. 1. obruzdáti, -ȃm, vb. pf. = obrazdati, Ravn.- Valj. (Rad).
  30. 2. obruzdáti, -ȃm, vb. pf. = 2. obrzdati, Dict.
  31. obȓva, f. = obrv 1), Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Z.).
  32. obrvàt, -áta, adj. mit starken Augenbrauen, Cig.
  33. 1. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. = obrazdati, C.
  34. 2. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, anzäumen; konja o., Cig.; konjem gobce o., Jurč.; — ( pren.) Bog tebe s trpljenjem trdno obrzda, Bas.
  35. obŕzəł, -zla, adj. morsch, C.
  36. obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
  37. obsadílọ, n. die Bepflanzung ( z. B. mit Bäumchen), C.
  38. obsadíti, -ím, vb. pf. 1) ringsum bepflanzen: o. kako mesto z drevjem, Cig.; — 2) bepflanzen, besetzen: vrt s sadnim drevjem o., Obstbäume überall im Garten pflanzen, Cig., Jan.
  39. obsájanje, n. 1) das Umpflanzen; — 2) das Bepflanzen, M.
  40. obsájati, -am, vb. impf. ad obsaditi; 1) umpflanzen, Cig.; — 2) bepflanzen, Cig., Jan., M.
  41. obsę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) umfangen, Mur., Cig., Jan.; o. koga črez život, einen um den Leib fassen, Cig.; — herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.); — zusammenfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. obsẹ̀d, -sẹ́da, m. = obseda 2), Valj. (Rad).
  43. obsẹ̑da, f. 1) die Herumsitzenden ( z. B. die Tischgesellschaft): Bog živi obsedo! jvzhŠt.; poštena o., C.; — 2) die Belagerung, Cig., Jan., ogr.- C.
  44. obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.
  45. obsẹdávanje, n. das Belagern, Mur.
  46. obsẹdávati, -am, vb. impf. belagern, Mur.
  47. obsẹ́dən, -dna, adj. Belagerungs-, Cig., Jan.; obsẹ̑dni stan, der Belagerungszustand, Cig., Jan., M., nk.
  48. obsę̑denəc, -nca, m. 1) der Belagerte, Cig.; — 2) der Besessene, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  49. obsę̑denost, f. die Besessenheit, Mur., Cig.
  50. obsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. sitzen bleiben; do polnoči v krčmi o.; kdor visoko leta, nizko obsedi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — aufstoßen, auftreiben, auf eine Sandbank gerathen (o ladji), Cig.
  51. obsedláti, -ȃm, vb. pf. = osedlati, Cig., M.
  52. obsẹ̑dnik, m. der Belagerer, Cig., Jan., Vrt.
  53. obsẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = obsedati 1), belagern, Mur., Cig.
  54. obsẹdovȃvəc, -vca, m. der Belagerer, Mur., Cig., Jan.
  55. obsèg, -sę́ga, m. der Umfang, Cig., Jan., Cel. (Geom.), nk.; o. glasa, der Umfang der Stimme, Cig. (T.); — der Bereich, Cig., Jan.; — der Inhalt ( z. B. eines Buches), Cig., Jan., C.
  56. obsę́ganje, n. das Umfangen.
  57. obsę́gati, -am, vb. impf. ad obseči; 1) umfangen, umfassen; herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, enthalten, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) abziehen: o. britvo na kamenu, na jermenu, BlKr.
  58. obsəhníti, -sáhnem, vb. pf. verdorren, trocken werden, Jan. (H.).
  59. obsẹ̑ja, f. die Besessenheit, M.
  60. obsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) umsäen, Cig.; — 2) besäen: o. njivo; — vse o., das Säen beenden, Cig.
  61. obsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) das Behauen, das Abästen eines Baumes, Cig., C.; — 2) die keilförmige Abschrägung der Steine zu Gewölben, der Fugeschnitt, Cig.
  62. obsẹ̑ka, f. die Aeste, die vom Baume abgehackt werden, das Abholz, Cig.
  63. obsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) ringsum abhacken, Mur.; — 2) behacken, behauen; entästen: vrbe o., Cig.; — beschneiteln, putzen: drevo o., Cig., Jan.; — 3) kamen o., den Stein behauen, Jan.
  64. obsẹkȃva, f. ein rundherum behacktes Holz, Mur.
  65. obsẹkávati, -am, vb. impf. ad obsekati; 1) ringsherum abhacken, Mur.; — 2) ringsum behacken; drevo o., abästen; — schneiteln, Cig.
  66. obsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = obsekavati.
  67. obséliti, -sę́lim, vb. pf. besiedeln, besetzen, C.
  68. obsẹ̑na, f. 1) die Beschattung, Mik.; — 2) die Blendung, Cig. (T.); — die Bezauberung, Mik.; — 3) = pošast, C.
  69. obsẹ̑ncati, -am, vb. pf. = obsenčiti, ogr.- Valj. (Rad).
  70. obsẹ̑nčba, f. die Umschattung, Cig.
  71. obsẹ̑nčən, -čna, adj. umschattig, V.-Cig.
  72. obsẹ́nčenje, n. die Ueberschattung, Mur., Cig.
  73. obsenčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsenčiti; überschatten, Trub.- M., Burg.
  74. obsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. überschatten, beschatten.
  75. obsenę̑tba, f. die Verzauberung, Mik.
  76. obsenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. verzaubern: coprnice znajo človeka obsenetiti, BlKr.- Mik.; — o. se, sich entsetzen, BlKr.- M., C.; (obsẹnę́titi?).
  77. obsẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. 1) umschatten, beschatten, Cig., Šol.; — 2) blenden, täuschen, C.
  78. obsẹ́niti, -sẹ̑nem, vb. pf. auf jemanden zu scheinen anfangen, bescheinen (o solncu), C.
  79. obsẹ́njiti se, -im se, vb. pf. sich wund liegen, Cig.; obsenjen, voll Druckwunden, Z.; ( nam. obsednjiti; prim. sednja, sedno).
  80. obsẹrẹ́ti, -ím, vb. pf. ergrauen, ogr.- C.
  81. observatōrij, m. zvezdarnica, das Observatorium.
  82. obsəsáti, -ȃm, vb. pf. ringsum besaugen, Cig.; — wund saugen, Cig.; (das Aeußere einer Sache) absaugen, Cig.
  83. obsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich niederlassen: ptica na boriču obsede, C.; — 2) sich um jemanden herumsetzen, umsitzen: o. koga, Cig.; — belagern, Cig., Jan., nk.; — 3) besetzen, Mur.; mesto z vojaki o., Cig.; — befallen: groza obsede ljudi, Vrt.; hudi duh ga je obsedel, Cig.; obseden, besessen; — obsede me, es wird mir übel, C.
  84. obsẹ̀v, -sẹ́va, m. die Bestrahlung; der Glanz, C.
  85. 1. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsejati; besäen; njive o.; bestreuen: repo z apnom obsevajo, kadar jo gosenice jejo, jvzhŠt.
  86. 2. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsijati; 1) umstrahlen, Cig.; — 2) bescheinen, bestrahlen; nobeni žarki jim glave ne obsevajo, Ravn.- Valj. (Rad); (solnce) ima veliko o., Npes.-Schein.
  87. obsẹ̑vək, -vka, m. die Saat, obsevki, die Saaten, C.
  88. obsežȃj, m. der Umfang: o. pravice, der Umfang des Rechtes, v tacem obsežaju, in solchem Umfange, DZ.
  89. obsę̑žək, -žka, m. 1) die Umfassung, Cig.; — 2) der Umfang, der Bereich, Cig., Jan.; o. volitvenih okolišev, DZ.; o. kontumacijske službe, DZ.; — der Inbegriff, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Inhalt, Cig. (T.); pisma enakega obsežka, Cv.
  90. obsę́žən, -žna, adj. umfangreich, umfassend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., M., nk.
  91. obsę̑žje, n. der Bereich, Cig., Jan., C.; o. slikarstva, das Gebiet der Malerei, Zora.
  92. obsežnína, f. der Fassungsraum, DZ.
  93. obsę́žnost, f. der Umfang, Pohl.- Valj. (Rad); — großer Umfang, nk.
  94. obsíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad obsehniti; abdorren, Z.
  95. obsı̑j, m. = obsev, Cig.
  96. obsijȃj, m. die Irradiation ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  97. obsijáti, -sı̑jem, vb. pf. bescheinen, bestrahlen; nisi vreden, da te solnce obsije; — (obsẹ̑jem, Škrinj.- Valj. [Rad]).
  98. obsijávati, -am, vb. impf. = 2. obsevati, Ravn.- Valj. (Rad).
  99. obsíkati, -kam, -čem, vb. pf. umzischen, Cig.; — bespritzen, Cig.
  100. obsíliti, -sı̑lim, vb. pf. überwältigen, C.; — überfallen: noč nas je obsilila, C.; — überladen, Volk.

   39.448 39.548 39.648 39.748 39.848 39.948 40.048 40.148 40.248 40.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA