Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (39.901-40.000)

  1. obrlẹ́ti, -ím, vb. pf. schwachsichtig werden, Dol.
  2. ǫ́brlin, m. der Pranger, C.; pri obrlinu jezik v precepu držati, kajk.- Valj. (Rad).
  3. ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
  4. obrnı̑təv, -tve, f. = obrat, die Wendung, Mur., Cig., Jan.; božja o., Gottes Fügung, Ravn.
  5. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
  6. obrnjáti, -ȃm, vb. pf. = onesnažiti, oblatiti, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
  7. obŕnjenik, m. eine Art Kuchen, Savinska dol.
  8. obrnǫ̑čki, adv. rücklings, ogr.- Mik.
  9. obròb, -rǫ́ba, m. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), die Verbrämung, V.-Cig., DZ.; — cestni o., der Straßenrand, Svet. (Rok.); — grivica med dvema njivama ali vinogradoma, Dol.
  10. obrǫ̑ba, f. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), C., Z.; — das Band, womit man etwas umsäumt, C.
  11. obrǫ̑bək, -bka, m. 1) die Einfassung (eines Kleides), das Gebräme, Cig., Jan., C., M.; zobčasti o., der Zackensaum, Cig.; — 2) die Behauung des Holzes, C.
  12. obrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) umsäumen, verbrämen, einfassen; — 2) behacken, behauen: les o. (= obdelati), C.
  13. obrǫ̑bje, n. 1) die Umsäumung, Let.; — 2) der Straßenrand, Jurč.
  14. obrǫ́bljati, -am, vb. impf. ad obrobiti; umsäumen, berändern; — zeleni holmi obrobljajo strugo tihe Krke, LjZv.
  15. obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.- C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
  16. obrǫ̑čar, -rja, m. der Reifmacher, Cig., Jan.
  17. obrǫ̑čast, adj. reifartig, ringförmig; obročast solnčni mrak, ringförmige Sonnenfinsternis, Sen. (Fiz.).
  18. obrǫ́čati, -am, vb. pf. o. kravo = v roč dejati kravo, der Kuh einen Ring anlegen, Mik.
  19. obrǫ̑čəc, -čca, m. dem. obroč; = obroček.
  20. obrǫ̑čək, -čka, m. dem. obroč; das Reifchen; ein kleines, reifähnliches Ding, der Ring, C.; der Ring am Leibe der Insecten, Cig. (T.); obročki na zadnjem delu čebele, Levst. (Beč.).
  21. obročevína, f. das Bandholz (aus welchem Reife gemacht werden), Cig.
  22. obrǫ̑čič, m. dem. obroč; das Reifchen.
  23. obročína, f. ein Stück von einem alten Holzreif, C.
  24. 1. obročíti, -ím, vb. pf. 1) verfertigen, erzeugen: ta fabrika veliko blaga obroči (vsako leto), Cig.; v Tržiču na leto veliko črevljev obročijo, Gor.- M.; — 2) = zaročiti, C.
  25. 2. obrǫ́čiti, ** -brǫ̑čim, vb. pf. z bročem barvati, roth färben: o jajca, C., Mik., Jurč.
  26. obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  27. obrǫ̑čkast, adj. ringförmig, Cig.
  28. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
  29. obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
  30. obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
  31. obròd, -rǫ́da, m. die Fechsung, das Erträgnis (an Feld-, Baumfrüchten u. dgl.), C., Z., Zora.
  32. obrǫ̑dcati, -am, vb. pf. beschmutzen, beträufeln, Savinska dol.; — prim. 2. obroditi.
  33. obrǫ̑dək, -dka, m. 1) = obrod, Cig., Jan., C.; — 2) die Frucht, das Product, Cig., Jan., C.; trtni o., der Rebensaft, Ravn.; — obrodki človeške domišljije, Glas.
  34. 1. obrodíti, -ím, vb. pf. 1) hervorbringen, erzeugen; sad o., Früchte bringen; (tudi pren.): koristi o., Nutzen bringen, Levst. (Močv.); — 2) ein Erträgnis liefern, gerathen; slive letos niso obrodile, trta je obilno obrodila, sadje je lepo obrodilo.
  35. 2. obróditi, -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen ( z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.- C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
  36. obrodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, befruchten, Cig., Jan., M., Zora.
  37. obrǫ̑jčək, -čka, m. der zweite Schwarm eines Bienenstockes, Nov.
  38. obrojíti, -ím, vb. pf. umschwärmen, Zora.
  39. obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.- M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.- Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.- Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
  40. obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
  41. obròp, -rǫ́pa, m. die Beraubung, Cig., M.
  42. obrọ̑pati, -am, vb. pf. ausrauben, berauben, ausplündern; vse hiše o., Cig.
  43. obrosíti, -ím, vb. pf. bethauen, Mur.; — befeuchten, Jan., M.
  44. obròv, -róva, m. 1) der Damm, Levst. (Cest.); — die Uferböschung, ogr.- C.; — der Abhang, BlKr.; — 2) die Verschanzung, C.; — o. z deskami, eine Verpalissadierung, Dict.
  45. obrozdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, C.
  46. obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
  47. obrsáča, f. = obrisača, vzhŠt.- Valj. (Rad), Mik.
  48. obŕsica, f. der vom Winde schief gegen eine Wand getriebene Regen: o. bije po steni, Dol.- Levst. (Rok.); o. je izprala črko s kamena, LjZv.; (obršca, Šmartno pri Litiji- Štrek. [LjZv.]).
  49. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
  50. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
  51. obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec- C.; — prim. obrh.
  52. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  53. obršı̑lj, m. = bršljan (hedera helix), Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  54. obršlẹ̑nək, -nka, m. = bršljan, C.
  55. obršlı̑n, m. = bršljan, Z.
  56. obršljȃn, m. = bršljan, Štrek.
  57. obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
  58. obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.- Levst. (Rok.).
  59. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
  60. obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal- Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
  61. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  62. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  63. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  64. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
  65. obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
  66. obŕtnost, f. 1) die Hurtigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig.; — 2) die Gewerbethätigkeit, der Gewerbefleiß, die Betriebsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. obrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Geschäft (Gewerbe) betreiben, DZ., Levst. (Nauk), nk.
  68. obrúbiti, -im, vb. pf. = obropati: žolnerji mesto obrubijo, hiše poderejo, Jsvkr.
  69. obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
  70. obrȗs, m. das Abwischtuch, die Serviette, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  71. obrȗsək, -ska, m. das Schleifsel, obruski, die Abfälle beim Schleifen, Cig.
  72. obrúsiti, -im, vb. pf. ringsherum abschleifen; obrušene ploskve, Schlifflächen, Cig. (T.).
  73. obruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obrušiti; umlockern: o., rahljati in obračati prst, Vrtov. (Km. k.).
  74. obrúšiti, -rȗšim, vb. pf. umlockern: o. in opleti žito, Vrtov. (Km. k.).
  75. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  76. 1. obruzdáti, -ȃm, vb. pf. = obrazdati, Ravn.- Valj. (Rad).
  77. 2. obruzdáti, -ȃm, vb. pf. = 2. obrzdati, Dict.
  78. obȓva, f. = obrv 1), Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Z.).
  79. obrvàt, -áta, adj. mit starken Augenbrauen, Cig.
  80. 1. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. = obrazdati, C.
  81. 2. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, anzäumen; konja o., Cig.; konjem gobce o., Jurč.; — ( pren.) Bog tebe s trpljenjem trdno obrzda, Bas.
  82. obŕzəł, -zla, adj. morsch, C.
  83. obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
  84. obsadílọ, n. die Bepflanzung ( z. B. mit Bäumchen), C.
  85. obsadíti, -ím, vb. pf. 1) ringsum bepflanzen: o. kako mesto z drevjem, Cig.; — 2) bepflanzen, besetzen: vrt s sadnim drevjem o., Obstbäume überall im Garten pflanzen, Cig., Jan.
  86. obsájanje, n. 1) das Umpflanzen; — 2) das Bepflanzen, M.
  87. obsájati, -am, vb. impf. ad obsaditi; 1) umpflanzen, Cig.; — 2) bepflanzen, Cig., Jan., M.
  88. obsę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) umfangen, Mur., Cig., Jan.; o. koga črez život, einen um den Leib fassen, Cig.; — herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.); — zusammenfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  89. obsẹ̀d, -sẹ́da, m. = obseda 2), Valj. (Rad).
  90. obsẹ̑da, f. 1) die Herumsitzenden ( z. B. die Tischgesellschaft): Bog živi obsedo! jvzhŠt.; poštena o., C.; — 2) die Belagerung, Cig., Jan., ogr.- C.
  91. obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.
  92. obsẹdávanje, n. das Belagern, Mur.
  93. obsẹdávati, -am, vb. impf. belagern, Mur.
  94. obsẹ́dən, -dna, adj. Belagerungs-, Cig., Jan.; obsẹ̑dni stan, der Belagerungszustand, Cig., Jan., M., nk.
  95. obsę̑denəc, -nca, m. 1) der Belagerte, Cig.; — 2) der Besessene, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  96. obsę̑denost, f. die Besessenheit, Mur., Cig.
  97. obsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. sitzen bleiben; do polnoči v krčmi o.; kdor visoko leta, nizko obsedi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — aufstoßen, auftreiben, auf eine Sandbank gerathen (o ladji), Cig.
  98. obsedláti, -ȃm, vb. pf. = osedlati, Cig., M.
  99. obsẹ̑dnik, m. der Belagerer, Cig., Jan., Vrt.
  100. obsẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = obsedati 1), belagern, Mur., Cig.

   39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA