Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
m (39.448-39.547)
-
obləgáti, -lážem, vb. pf. 1) o. koga, von jemandem Lügen erzählen, ihn verleumden, (oblagati) Cig.; — 2) = nalagati, belügen, Mur., Cig., Met.
-
obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
-
oblẹ́gavəc, -vca, m. der Belagerer, Cig., C.
-
oblę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. belagern, Jan.
-
obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
-
oblẹ̑k, m. 1) das Kleid, Guts., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Rahme, C.; — 3) die Schlossschale, ogr.- C.
-
oblẹ̑kar, -rja, m. der Kleiderhändler, Cig.
-
oblẹ́kati, -am, vb. impf. = oblačiti, C.
-
oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
-
oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
-
1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
-
2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
-
oblẹ̑pək, -pka, m. das Pflaster, Jan.
-
oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
-
oblẹpíti, -ím, vb. pf. umkleben, Cig.; — bekleben, Jan.
-
oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
-
oblẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.
-
oblẹ̑pšati, -am, vb. pf. = olepšati, Mur.
-
oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
-
oblẹ́sati, -am, vb. pf. schäften, Mur.
-
oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
-
oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
-
oblẹ́siti, -im, vb. pf. = oblesati, Z.
-
oblẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Widerschein, C., óblẹsk, kajk.- Valj. (Rad); — das Wetterleuchten, Jan.
-
oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
-
obləstíti, -ím, vb. pf. überlisten, ( perf. "oblástil sem") Lašče- Levst. (M.).
-
oblèt, -lę́ta, m. der Umflug, Cig.
-
oblẹ́tanje, n. das Umfliegen, M.
-
oblẹ́tati, I. vb. impf. ad obleteti, oblẹ̑tam; 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumlaufen, Cig.; — 2) o. se, sich entblättern, Jan.; — II. vb. pf. oblẹ́tam, mit dem Herumlaufen fertig werden: dolgo oblẹ̑tam, predno vse oblẹ́tam, Valj. (Rad 74, 63.).
-
obletávati, -am, vb. impf. umfliegen, Mur., Cig., Jan.
-
oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
-
obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
-
obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
-
obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
-
oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
-
obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
-
oblẹ́vati, -am, vb. impf. = oblivati, ogr.- Valj. (Rad).
-
oblẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten: obleviti se mora raku tudi želodec, Erj. (Izb. sp.).
-
oblə̀zniti, -nem, vb. pf. = obolzniti, ablecken, M., C.
-
oblẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblesti; 1) umkriechen; — 2) bekriechen, beschleichen.
-
obléžati, -ím, vb. pf. liegen bleiben; pijanec je padel in obležal na cesti; — abliegen: sadje mora obležati, obležano ( nam. obležalo) sadje, abgelegenes, mürbes Obst, C.
-
oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
-
obležę́nəc, -nca, m. der Belagerte, Cig., Jan.
-
obležénje, n. die Belagerung, Dalm.
-
obležník, m. der Belagerer, Cig.
-
oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
-
1. oblı̑č, m. = obličje, Mur., Cig.
-
2. ọ́blič, m. der Hobel; — iz nem.
-
obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.- Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
-
oblíčast, adj. kugelicht, rund, Mur., Cig.; ǫ́bličast, Jan.
-
1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
-
obličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obličiti, formen, Jan.; — stsl.
-
oblíčica, f. dem. oblíca, das Kügelchen, Cig.
-
oblíčina, f. = olupek od krompirja ali repe, Notr.
-
oblíčiti, -lı̑čim, vb. pf. 1) formen, Jan.; ( stsl.); — 2) o. se, ein volles Gesicht bekommen, Cig.
-
oblı̑čje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
oblı̑čka, f. das Bällchen, Mur.; — das Schrotkorn, C.
-
oblı̑čnica, f. die Maske, Jan., C.
-
oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
-
obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
-
oblíjati, -am, vb. impf. ad obliti; = oblivati, ringsherum o. auf der Oberfläche begießen, Mur., Cig., Jan.
-
oblı̑k, m. 1) = 1. oblika, Valj. (Rad); — 2) = 1. lik 2), der Glanz, die Politur, Jan. (H.).
-
1. oblı̑ka, f. die Form, die Gestalt, Cig., Jan., nk.; — das Format, Jan.
-
2. oblíka, f. eine runde Holzstange, C.; — eine runde eiserne Stange der Klempner (Wulststange), V.-Cig.
-
oblı̑kati, -am, vb. pf. = olikati 1), Z.; o. se = olikati se, C.
-
oblíkav, adj. = oblikast: o. les, rundes, noch unbehauenes, unabgezimmertes Holz, C., Z.; — o. obraz, ein rundes Gesicht, Dol.
-
oblíkavəc, -vca, m. ein unabgezimmerter, noch runder Baumstamm, Z.
-
oblikoslǫ̑vje, n. die Formenlehre ( gramm.), Jan., nk.
-
oblíkov, adj. noch rund, unabgezimmert: o. les, Z.; ( nam. oblikav?).
-
oblíkovəc, -vca, m. ein runder, noch unbehauener, unabgezimmerter Baumstamm, V.-Cig.; — der Prügel, SlGor.; okroglo (oblo) poleno, Litija; oblikovci, das ungespaltene Prügelholz, das Knüttelholz, V.-Cig., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; ( nam. oblikavec?).
-
oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort ( phil.), Cig. (T.).
-
oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
-
oblíkovje, n. die Formen, die Formenlehre ( gramm.), Jan.
-
oblíliti, -im, vb. pf. mit einer Maske versehen, C.
-
oblı̑n, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid- Erj. (Torb.).
-
oblína, f. 1) die Rundung, Mur., Cig., C.; — die Kugelform, Cig., Jan.; — 2) ein rundes, ungespaltenes Stück Holz, C.; — 3) die Mantelfläche eines cylinderförmigen Körpers, Cig., Jan., Cig. (T.); valjeva oblina, DZ.
-
oblìsk, -blíska, m. der Schein, der Heiligenschein, ogr.- C.; der Feuerschein bei einem Brande, (óblisk) BlKr.; pogl. oblesk.
-
oblískati, -am, vb. pf. umglänzen, umstrahlen, Trub.- M., C.
-
oblístiti se, -im se, vb. pf. sich belauben, Cig.
-
oblistováti se, -ȗjem se, vb. pf. = obletovati se: drevje se oblistuje, Cig.
-
oblı̑špati, -am, vb. pf. verzieren, Cig., Jan.
-
ǫ́bliti, -im, vb. impf. abrunden, Cig., C.
-
oblíti, -líjem, vb. pf. 1) ringsum begießen, umgießen; — 2) übergießen, begießen; platno o. pri beljenju, C.; solze so ga oblile, Thränen überströmten ihn; voda je vse oblila, das Wasser hat alles bedeckt, Cig.
-
oblı̑v, m. 1) die Begießung, Cig.; — 2) die Stelle, die begossen wird, C.
-
oblívati, -am, vb. impf. ad obliti; 1) ringsherum begießen; — 2) begießen; platno o., C.; solze so ga oblivale, er badete sich in Thränen, Cig.
-
oblízati, -žem, vb. pf. belecken, ablecken; oblizan kamen, ein glatter Stein, Z.
-
oblizávati, -am, vb. impf. = oblizovati, ablecken; pes se oblizava.
-
oblı̑zək, -zka, m. 1) das Belecken, M., C., Valj. (Rad); — 2) etwas Belecktes, Abgelecktes, M.; — 3) der Leckerbissen, Cig., Jan., nk.
-
oblı̑znik, m. das Leckermaul, Cig.
-
oblízniti, -lı̑znem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
-
oblı̑znjenəc, -nca, m. der Schlecker, Cig., Jan.
-
oblizováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblizati, oblizniti; belecken, ablecken; kdor z rokami med meša, prste oblizuje, Cig.; — luč se oblizuje, das Licht flackert, Zora.
-
oblı̑ž, m. das Wundpflaster, Cig., Jan., DZ., nk.; — hs.
-
oblı̑žje, n. die nächste Umgebung, Cig., Jan., M., nk.; čedni trg s krasno delanim obližjem, Slovan.
-
oblı̑žnji, adj. umliegend, nachbarlich, Cig., Jan.; — anliegend ( math.), Cig. (T.).
-
obljȗba, f. das Versprechen, die Verheißung; obljuba dolg dela, das Versprechen begründet eine Pflicht, Mur., Cig.; — das Gelübde; obljubo storiti, ein Gelübde thun; meniška o., das Mönchsgelübde, Cig.; — das Anbot: brez obljube ni kupčije, Cig.
-
obljȗbək, -bka, m. das Versprechen, das Versprochene, Mur., Jan., C.
-
obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam ( n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.
-
obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.- Erj. (Torb.).
-
obljúbljenəc, -nca, m. der Verheißene, Mur., Cig., Ravn.
38.948 39.048 39.148 39.248 39.348 39.448 39.548 39.648 39.748 39.848
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani