Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (39.448-39.547)


  1. obləgáti, -lážem, vb. pf. 1) o. koga, von jemandem Lügen erzählen, ihn verleumden, (oblagati) Cig.; — 2) = nalagati, belügen, Mur., Cig., Met.
  2. obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
  3. oblẹ́gavəc, -vca, m. der Belagerer, Cig., C.
  4. oblę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. belagern, Jan.
  5. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
  6. oblẹ̑k, m. 1) das Kleid, Guts., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Rahme, C.; — 3) die Schlossschale, ogr.- C.
  7. oblẹ̑kar, -rja, m. der Kleiderhändler, Cig.
  8. oblẹ́kati, -am, vb. impf. = oblačiti, C.
  9. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
  10. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  11. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  12. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
  13. oblẹ̑pək, -pka, m. das Pflaster, Jan.
  14. oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
  15. oblẹpíti, -ím, vb. pf. umkleben, Cig.; — bekleben, Jan.
  16. oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
  17. oblẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.
  18. oblẹ̑pšati, -am, vb. pf. = olepšati, Mur.
  19. oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
  20. oblẹ́sati, -am, vb. pf. schäften, Mur.
  21. oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
  22. oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
  23. oblẹ́siti, -im, vb. pf. = oblesati, Z.
  24. oblẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Widerschein, C., óblẹsk, kajk.- Valj. (Rad); — das Wetterleuchten, Jan.
  25. oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
  26. obləstíti, -ím, vb. pf. überlisten, ( perf. "oblástil sem") Lašče- Levst. (M.).
  27. oblèt, -lę́ta, m. der Umflug, Cig.
  28. oblẹ́tanje, n. das Umfliegen, M.
  29. oblẹ́tati, I. vb. impf. ad obleteti, oblẹ̑tam; 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumlaufen, Cig.; — 2) o. se, sich entblättern, Jan.; — II. vb. pf. oblẹ́tam, mit dem Herumlaufen fertig werden: dolgo oblẹ̑tam, predno vse oblẹ́tam, Valj. (Rad 74, 63.).
  30. obletávati, -am, vb. impf. umfliegen, Mur., Cig., Jan.
  31. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
  32. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
  33. obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
  34. obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
  35. oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
  36. obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
  37. oblẹ́vati, -am, vb. impf. = oblivati, ogr.- Valj. (Rad).
  38. oblẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten: obleviti se mora raku tudi želodec, Erj. (Izb. sp.).
  39. oblə̀zniti, -nem, vb. pf. = obolzniti, ablecken, M., C.
  40. oblẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblesti; 1) umkriechen; — 2) bekriechen, beschleichen.
  41. obléžati, -ím, vb. pf. liegen bleiben; pijanec je padel in obležal na cesti; — abliegen: sadje mora obležati, obležano ( nam. obležalo) sadje, abgelegenes, mürbes Obst, C.
  42. oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
  43. obležę́nəc, -nca, m. der Belagerte, Cig., Jan.
  44. obležénje, n. die Belagerung, Dalm.
  45. obležník, m. der Belagerer, Cig.
  46. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
  47. 1. oblı̑č, m. = obličje, Mur., Cig.
  48. 2. ọ́blič, m. der Hobel; — iz nem.
  49. obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.- Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  50. oblíčast, adj. kugelicht, rund, Mur., Cig.; ǫ́bličast, Jan.
  51. 1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
  52. obličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obličiti, formen, Jan.; stsl.
  53. oblíčica, f. dem. oblíca, das Kügelchen, Cig.
  54. oblíčina, f. = olupek od krompirja ali repe, Notr.
  55. oblíčiti, -lı̑čim, vb. pf. 1) formen, Jan.; ( stsl.); — 2) o. se, ein volles Gesicht bekommen, Cig.
  56. oblı̑čje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  57. oblı̑čka, f. das Bällchen, Mur.; — das Schrotkorn, C.
  58. oblı̑čnica, f. die Maske, Jan., C.
  59. oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
  60. obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
  61. oblíjati, -am, vb. impf. ad obliti; = oblivati, ringsherum o. auf der Oberfläche begießen, Mur., Cig., Jan.
  62. oblı̑k, m. 1) = 1. oblika, Valj. (Rad); — 2) = 1. lik 2), der Glanz, die Politur, Jan. (H.).
  63. 1. oblı̑ka, f. die Form, die Gestalt, Cig., Jan., nk.; — das Format, Jan.
  64. 2. oblíka, f. eine runde Holzstange, C.; — eine runde eiserne Stange der Klempner (Wulststange), V.-Cig.
  65. oblı̑kati, -am, vb. pf. = olikati 1), Z.; o. se = olikati se, C.
  66. oblíkav, adj. = oblikast: o. les, rundes, noch unbehauenes, unabgezimmertes Holz, C., Z.; — o. obraz, ein rundes Gesicht, Dol.
  67. oblíkavəc, -vca, m. ein unabgezimmerter, noch runder Baumstamm, Z.
  68. oblikoslǫ̑vje, n. die Formenlehre ( gramm.), Jan., nk.
  69. oblíkov, adj. noch rund, unabgezimmert: o. les, Z.; ( nam. oblikav?).
  70. oblíkovəc, -vca, m. ein runder, noch unbehauener, unabgezimmerter Baumstamm, V.-Cig.; — der Prügel, SlGor.; okroglo (oblo) poleno, Litija; oblikovci, das ungespaltene Prügelholz, das Knüttelholz, V.-Cig., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; ( nam. oblikavec?).
  71. oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort ( phil.), Cig. (T.).
  72. oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
  73. oblíkovje, n. die Formen, die Formenlehre ( gramm.), Jan.
  74. oblíliti, -im, vb. pf. mit einer Maske versehen, C.
  75. oblı̑n, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid- Erj. (Torb.).
  76. oblína, f. 1) die Rundung, Mur., Cig., C.; — die Kugelform, Cig., Jan.; — 2) ein rundes, ungespaltenes Stück Holz, C.; — 3) die Mantelfläche eines cylinderförmigen Körpers, Cig., Jan., Cig. (T.); valjeva oblina, DZ.
  77. oblìsk, -blíska, m. der Schein, der Heiligenschein, ogr.- C.; der Feuerschein bei einem Brande, (óblisk) BlKr.; pogl. oblesk.
  78. oblískati, -am, vb. pf. umglänzen, umstrahlen, Trub.- M., C.
  79. oblístiti se, -im se, vb. pf. sich belauben, Cig.
  80. oblistováti se, -ȗjem se, vb. pf. = obletovati se: drevje se oblistuje, Cig.
  81. oblı̑špati, -am, vb. pf. verzieren, Cig., Jan.
  82. ǫ́bliti, -im, vb. impf. abrunden, Cig., C.
  83. oblíti, -líjem, vb. pf. 1) ringsum begießen, umgießen; — 2) übergießen, begießen; platno o. pri beljenju, C.; solze so ga oblile, Thränen überströmten ihn; voda je vse oblila, das Wasser hat alles bedeckt, Cig.
  84. oblı̑v, m. 1) die Begießung, Cig.; — 2) die Stelle, die begossen wird, C.
  85. oblívati, -am, vb. impf. ad obliti; 1) ringsherum begießen; — 2) begießen; platno o., C.; solze so ga oblivale, er badete sich in Thränen, Cig.
  86. oblízati, -žem, vb. pf. belecken, ablecken; oblizan kamen, ein glatter Stein, Z.
  87. oblizávati, -am, vb. impf. = oblizovati, ablecken; pes se oblizava.
  88. oblı̑zək, -zka, m. 1) das Belecken, M., C., Valj. (Rad); — 2) etwas Belecktes, Abgelecktes, M.; — 3) der Leckerbissen, Cig., Jan., nk.
  89. oblı̑znik, m. das Leckermaul, Cig.
  90. oblízniti, -lı̑znem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
  91. oblı̑znjenəc, -nca, m. der Schlecker, Cig., Jan.
  92. oblizováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblizati, oblizniti; belecken, ablecken; kdor z rokami med meša, prste oblizuje, Cig.; — luč se oblizuje, das Licht flackert, Zora.
  93. oblı̑ž, m. das Wundpflaster, Cig., Jan., DZ., nk.; hs.
  94. oblı̑žje, n. die nächste Umgebung, Cig., Jan., M., nk.; čedni trg s krasno delanim obližjem, Slovan.
  95. oblı̑žnji, adj. umliegend, nachbarlich, Cig., Jan.; — anliegend ( math.), Cig. (T.).
  96. obljȗba, f. das Versprechen, die Verheißung; obljuba dolg dela, das Versprechen begründet eine Pflicht, Mur., Cig.; — das Gelübde; obljubo storiti, ein Gelübde thun; meniška o., das Mönchsgelübde, Cig.; — das Anbot: brez obljube ni kupčije, Cig.
  97. obljȗbək, -bka, m. das Versprechen, das Versprochene, Mur., Jan., C.
  98. obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam ( n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.
  99. obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.- Erj. (Torb.).
  100. obljúbljenəc, -nca, m. der Verheißene, Mur., Cig., Ravn.

   38.948 39.048 39.148 39.248 39.348 39.448 39.548 39.648 39.748 39.848  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA