m (39.401-39.500)

39401. oblastljı̑vəc, -vca, m. der Herrschsüchtige: kralj je bil ošabnež in oblastljivec, Ravn.
39402. oblȃstnež, m. ein herrisch sich benehmender Mensch, DSv.
39403. oblastníca, f. die Gewalthaberin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan., C.
39404. oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.
39405. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
39406. oblastovȃnje, n. das Ausüben der Gewalt, die Herrschaft, Dict.; o. na zemlji stoji v božjih rokah, Dalm.
39407. oblastováti, -ȗjem, vb. impf. die Gewalt ausüben, walten, herrschen, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Cv.
39408. oblȃstvọ, n. 1) die Macht, die Herrschaft, C.; — 2) die Behörde, die Obrigkeit, Guts., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; okrožno o., die Kreisbehörde, Navr. (Let.); krajevno o., die Localbehörde, DZ.; pomestno o., die Territorialbehörde, DZ.; knjigopisno o., die Registerbehörde, DZ.
39409. ọ̑blat, m. die Oblate, Cig., Jan.
39410. ọ̑blatar, -rja, m. der Oblatenbäcker, Cig.
39411. ọ̑blatək, -tka, m. dem. oblat, Cig., Jan.
39412. ọ̑blati, -am, vb. impf. hobeln; — iz nem.
39413. oblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; — ( pren.) o. koga pred ljudmi in osmešiti, LjZv.
39414. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
39415. oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
39416. oblàz, -láza, m. der Umweg, Kras.
39417. oblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., SlN.
39418. obláziti, -lȃzim, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; — 2) schleichend begehen; vse kote oblaziti, alle Winkel auskriechen, Cig.; — beschleichen, Mur.; nesreča me oblazi, das Unglück sucht mich heim, C.; nejevolja me je oblazila, der Unwille ist mir zur Gewohnheit geworden, C.
39419. oblaznẹ́ti, -ím, vb. pf. verrückt werden, närrisch werden, C., Bes., Let.
39420. oblázniti, -nem, vb. pf. 1) = obolzniti, C.; — 2) o. se, auf nüchternen Magen etwas genießen, die Nüchternheit brechen, ( z. B. an Fasttagen), C.
39421. oblázovati, -ujem, vb. impf. umherkriechen: matica oblazuje po skončnici, Levst. (Beč.).
39422. oblazováti se, -ȗjem se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
39423. oblážati se, -am se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
39424. oblažávati, -am, vb. impf. glücklich preisen, Levst. (Zb. sp.).
39425. oblaževáłən, -łna, adj. seligmachend, heilbringend, Cig., Jan.
39426. oblaževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) veredeln, Cig., Jan.; — 2) beglücken, Cig., Jan.
39427. oblaževȃvəc, -vca, m. der Beseliger, der Heilbringer, Cig., Jan.
39428. oblážiti, -im, vb. pf. 1) veredeln, Cig., Jan.; o. govor, Zv.; — 2) beseligen, glücklich machen, Cig., Jan.
39429. oblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. o. koga, jemanden beschnattern, einem etwas aufschwatzen, Cig.
39430. oblẹ̀č, -lẹ́ča, m. die Kleidung, der Anzug, Mur.- Cig., Mik., vzhŠt.
39431. oblẹčávati, -am, vb. impf. = obláčiti, C.
39432. oblẹ̑čək, -čka, m. die Kleidung, C.
39433. oblẹ́či, -lę́čem, vb. pf. 1) (ein Kleid) anlegen, anziehen; o. hlače, suknjo; — 2) ankleiden, bekleiden; otroka o., o. koga v kaj, einem ein Kleid anziehen; oblečen, angekleidet; o. je legel; v svilo oblečen hodi, er geht in Seide gekleidet einher; — o. se, sich ankleiden; v črno se o., Trauerkleider anlegen; v belo oblečen, weiß gekleidet; v kmeta se o., sich als Bauer verkleiden, Cig.; — 3) überziehen: s kožuhovino, z usnjem kaj o., Cig.; — auslegen, fournieren: les o., Cig., Jan.; — 4) obleči se, sich bewölken, Cig., Jan.
39434. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
39435. oblẹ̑čnik, m. der Kleiderkasten, C.
39436. oblẹ́dati, -am, vb. impf. ad obledeti; wiederholt blass werden, Jan., Čb.- Valj. (Rad).
39437. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
39438. obledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis werden, eisig werden, Mur., C.; rastline obledenijo, ako po dežju deževnica po njih zmrzne, vzhŠt.; obledenele rastline, vzhŠt.
39439. oblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. bleich werden, erblassen; — verschießen (o barvi); obledeli spomini, vergilbte Andenken, Zv.
39440. oblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obledeti; erblassen, Jan.
39441. oblę̑dnež, m. = obleden človek, M.
39442. oblẹ́dniti, -blẹ̑dnem, vb. pf. = obledeti, M.
39443. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
39444. oblẹdúh, m. ein blasser Mensch, Ravn.- Valj. (Rad).
39445. oblę̑ga, f. 1) die Belagerung, Cig., Jan., M., nk.; — 2) das Liegenbleiben, die Bettlägerigkeit, Gor.
39446. oblę́ganje, n. das Belagern, M., nk.
39447. oblẹ́gati, -am, vb. impf. ad obleči (-ležem); 1) belagern, Cig., Jan., M., nk.; mesta o., Ravn., nk.; — 2) o. se, sich anschmiegen, Cig.; trdo oblegajoč se, eng anliegend, Šol.; — 3) (öfter) liegen bleiben, Mur.; — zu erliegen pflegen, Mur.
39448. obləgáti, -lážem, vb. pf. 1) o. koga, von jemandem Lügen erzählen, ihn verleumden, (oblagati) Cig.; — 2) = nalagati, belügen, Mur., Cig., Met.
39449. obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
39450. oblẹ́gavəc, -vca, m. der Belagerer, Cig., C.
39451. oblę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. belagern, Jan.
39452. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
39453. oblẹ̑k, m. 1) das Kleid, Guts., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Rahme, C.; — 3) die Schlossschale, ogr.- C.
39454. oblẹ̑kar, -rja, m. der Kleiderhändler, Cig.
39455. oblẹ́kati, -am, vb. impf. = oblačiti, C.
39456. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
39457. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
39458. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
39459. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
39460. oblẹ̑pək, -pka, m. das Pflaster, Jan.
39461. oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
39462. oblẹpíti, -ím, vb. pf. umkleben, Cig.; — bekleben, Jan.
39463. oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
39464. oblẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.
39465. oblẹ̑pšati, -am, vb. pf. = olepšati, Mur.
39466. oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
39467. oblẹ́sati, -am, vb. pf. schäften, Mur.
39468. oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
39469. oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
39470. oblẹ́siti, -im, vb. pf. = oblesati, Z.
39471. oblẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Widerschein, C., óblẹsk, kajk.- Valj. (Rad); — das Wetterleuchten, Jan.
39472. oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
39473. obləstíti, -ím, vb. pf. überlisten, ( perf. "oblástil sem") Lašče- Levst. (M.).
39474. oblèt, -lę́ta, m. der Umflug, Cig.
39475. oblẹ́tanje, n. das Umfliegen, M.
39476. oblẹ́tati, I. vb. impf. ad obleteti, oblẹ̑tam; 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumlaufen, Cig.; — 2) o. se, sich entblättern, Jan.; — II. vb. pf. oblẹ́tam, mit dem Herumlaufen fertig werden: dolgo oblẹ̑tam, predno vse oblẹ́tam, Valj. (Rad 74, 63.).
39477. obletávati, -am, vb. impf. umfliegen, Mur., Cig., Jan.
39478. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
39479. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
39480. obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
39481. obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
39482. oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
39483. obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
39484. oblẹ́vati, -am, vb. impf. = oblivati, ogr.- Valj. (Rad).
39485. oblẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten: obleviti se mora raku tudi želodec, Erj. (Izb. sp.).
39486. oblə̀zniti, -nem, vb. pf. = obolzniti, ablecken, M., C.
39487. oblẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblesti; 1) umkriechen; — 2) bekriechen, beschleichen.
39488. obléžati, -ím, vb. pf. liegen bleiben; pijanec je padel in obležal na cesti; — abliegen: sadje mora obležati, obležano ( nam. obležalo) sadje, abgelegenes, mürbes Obst, C.
39489. oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
39490. obležę́nəc, -nca, m. der Belagerte, Cig., Jan.
39491. obležénje, n. die Belagerung, Dalm.
39492. obležník, m. der Belagerer, Cig.
39493. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
39494. 1. oblı̑č, m. = obličje, Mur., Cig.
39495. 2. ọ́blič, m. der Hobel; — iz nem.
39496. obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.- Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
39497. oblíčast, adj. kugelicht, rund, Mur., Cig.; ǫ́bličast, Jan.
39498. 1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
39499. obličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obličiti, formen, Jan.; — stsl.
39500. oblíčica, f. dem. oblíca, das Kügelchen, Cig.

   38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani