m (39.348-39.447)

39348. obkrivíti, -ím, vb. pf. beschuldigen: o. koga česa, Cig., M.
39349. obkrǫ́žati, -am, vb. impf. ad obkrožiti; umgeben: kraj je bil strašen, obkrožalo ga je skalovje, Erj. (Izb. sp.); slab zrak nas obkroža, LjZv.
39350. obkrožávati, -am, vb. impf. = obkrožati, nk.
39351. obkrǫ́žən, -žna, adj. dem Kreise umschrieben ( math.), Cig. (T.).
39352. obkrǫ́žiti, -im, vb. pf. umgeben, Cig.
39353. obláčati, -am, vb. impf. = oblačiti, ogr.- Valj. (Rad).
39354. oblȃčək, -čka, m. dem. oblak; das Wölkchen; o. v očeh, das Augenwölkchen, Cig.
39355. oblȃčən, -čna, adj. wolkig, umwölkt: oblačno nebo; oblačno je, der Himmel ist bewölkt; — oblačno steklo, ein mattes Glas, Cig.
39356. oblačíca, f. die Gewitterwolke, Z.; oblačici zvoniti, drohendem Gewitter läuten, Z., Dol.; v spanju niso vedeli, kaka oblačica se zbira črez nje, Jurč.; — das Wölkchen, Vrt.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
39357. oblȃčič, m. dem. oblak; das Wölkchen, Cig., Zora, Cv.
39358. oblačíłce, n. dem. oblačilo; das Kleidchen, Cig.; — das Schirmfutteral, Gor.
39359. oblačíłən, -łna, adj. Kleider-, Mur., Jan.
39360. oblačı̑łnica, f. die Kleiderkammer, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); — die Sacristei, C.
39361. oblačı̑łničar, -rja, m. der Kleiderkämmerer, Cig.
39362. oblačı̑łski, adj. = oblačilen, Mur.
39363. oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
39364. obláčiti, -im, vb. impf. ad obleči; 1) ankleiden, anziehen; — o. se, sich ankleiden, sich anziehen; sich kleiden; v svilo se o.; — mit einem Ueberzug oder mit Ueberzügen versehen, Cig.; — 2) oblačíti, -ím, umwölken, Cig., Jan.; Bog oblači, Bog prevedri, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se, sich umwölken, sich mit Wolken überziehen; nebo se oblači; nav. samo: oblači se, der Himmel umwölkt sich.
39365. oblȃčnat, adj. = oblačen, Mur.
39366. oblȃčnost, f. die Umwölkung.
39367. oblȃda, f. die Besiegung, der Sieg, Mur., Cig., Jan.
39368. obládanje, n. die Besiegung, der Sieg, Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
39369. obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.- Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.- Valj. (Rad); o. svet, ogr.- Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
39370. obládavəc, -vca, m. der Bezwinger, der Sieger, Dict., Mur., Cig., Jan.
39371. obládavka, f. die Siegerin, Dalm.
39372. obládjati, -am, vb. pf. umschiffen, Mur.
39373. obladník, m. der Sieger, C.
39374. oblàg, -lága, m. = oblaga 1), Guts.- Cig., Mur.
39375. oblȃga, f. 1) das Pflaster, Mur., Jan., C.; ( das Stein- und Wundpflaster, C.); — 2) ǫ̑blaga, tako se imenujejo tiste diljice, s katerimi se pri žagi debelost odmerja deskam, Savinska dol.
39376. oblȃganje, n. das Umlegen; — das Belegen.
39377. oblȃgati, -am, vb. impf. ad obložiti; 1) herumlegen, Mur., Jan.; oblagati črto s ploskvijo, eine Fläche um eine Linie umlegen ( math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan.; befrachten, beladen, Cig.; — o. koga z nadlogami, Trav.- Valj. (Rad).
39378. oblagáti, -lážem, vb. pf., pogl. oblegati (-lažem).
39379. oblagodáriti, -dȃrim, vb. pf. Segen verleihen, segnen, Mur.; oblagodari naj ženo Bog, Ravn.
39380. oblagorováti, -ȗjem, vb. pf. (preisend) segnen, benedeien, (oblagro-) Mur., Cig.
39381. oblagorovȃvəc, -vca, m. der Segner, (oblagro-) Ravn.- Valj. (Rad).
39382. oblagoslávljati, -am, vb. impf. ad oblagosloviti; segnen, M., Vrt.
39383. oblagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, Mur., ogr.- C.
39384. oblahkotíti, -ím, vb. pf., Mur., Cig.; pogl. oblehkotiti.
39385. oblȃjati, -jam, -jem, vb. pf. umbellen, Cig.; pes je zdaj to, zdaj ono živinče oblajal, Jurč.
39386. oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).
39387. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
39388. 2. oblák, m. der Kugelstein, Mur., Notr.- Cig., Jan., Svet. (Rok.); — prim. obel.
39389. oblȃkast, adj. wolkenartig, Cig.; gewölkt ( min.), Cig. (T.).
39390. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
39391. oblákovəc, -vca, m. = oblikovec, das Rundholz, Cig.; — prim. obel.
39392. oblȃkovina, f. die äußere, grüne Nussschale, Cig., C., Mik., Tuš. (R.), Gor., Kras.
39393. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
39394. oblȃst, m. = oblajst, Dict., C.
39395. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
39396. ǫ́blast, adj. rundlich, Jan., C.; mrežnica je oblasta, Žnid.
39397. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
39398. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
39399. oblastílọ, n. die Bevollmächtigung, C.; = pooblastilo, die Vollmacht, Cig.
39400. oblastíti, -ím, vb. pf. 1) = pooblastiti, ermächtigen, Mur., Cig.; — 2) o. se koga = lotiti se koga, C.
39401. oblastljı̑vəc, -vca, m. der Herrschsüchtige: kralj je bil ošabnež in oblastljivec, Ravn.
39402. oblȃstnež, m. ein herrisch sich benehmender Mensch, DSv.
39403. oblastníca, f. die Gewalthaberin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan., C.
39404. oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.
39405. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
39406. oblastovȃnje, n. das Ausüben der Gewalt, die Herrschaft, Dict.; o. na zemlji stoji v božjih rokah, Dalm.
39407. oblastováti, -ȗjem, vb. impf. die Gewalt ausüben, walten, herrschen, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Cv.
39408. oblȃstvọ, n. 1) die Macht, die Herrschaft, C.; — 2) die Behörde, die Obrigkeit, Guts., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; okrožno o., die Kreisbehörde, Navr. (Let.); krajevno o., die Localbehörde, DZ.; pomestno o., die Territorialbehörde, DZ.; knjigopisno o., die Registerbehörde, DZ.
39409. ọ̑blat, m. die Oblate, Cig., Jan.
39410. ọ̑blatar, -rja, m. der Oblatenbäcker, Cig.
39411. ọ̑blatək, -tka, m. dem. oblat, Cig., Jan.
39412. ọ̑blati, -am, vb. impf. hobeln; — iz nem.
39413. oblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; — ( pren.) o. koga pred ljudmi in osmešiti, LjZv.
39414. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
39415. oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
39416. oblàz, -láza, m. der Umweg, Kras.
39417. oblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., SlN.
39418. obláziti, -lȃzim, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; — 2) schleichend begehen; vse kote oblaziti, alle Winkel auskriechen, Cig.; — beschleichen, Mur.; nesreča me oblazi, das Unglück sucht mich heim, C.; nejevolja me je oblazila, der Unwille ist mir zur Gewohnheit geworden, C.
39419. oblaznẹ́ti, -ím, vb. pf. verrückt werden, närrisch werden, C., Bes., Let.
39420. oblázniti, -nem, vb. pf. 1) = obolzniti, C.; — 2) o. se, auf nüchternen Magen etwas genießen, die Nüchternheit brechen, ( z. B. an Fasttagen), C.
39421. oblázovati, -ujem, vb. impf. umherkriechen: matica oblazuje po skončnici, Levst. (Beč.).
39422. oblazováti se, -ȗjem se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
39423. oblážati se, -am se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
39424. oblažávati, -am, vb. impf. glücklich preisen, Levst. (Zb. sp.).
39425. oblaževáłən, -łna, adj. seligmachend, heilbringend, Cig., Jan.
39426. oblaževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) veredeln, Cig., Jan.; — 2) beglücken, Cig., Jan.
39427. oblaževȃvəc, -vca, m. der Beseliger, der Heilbringer, Cig., Jan.
39428. oblážiti, -im, vb. pf. 1) veredeln, Cig., Jan.; o. govor, Zv.; — 2) beseligen, glücklich machen, Cig., Jan.
39429. oblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. o. koga, jemanden beschnattern, einem etwas aufschwatzen, Cig.
39430. oblẹ̀č, -lẹ́ča, m. die Kleidung, der Anzug, Mur.- Cig., Mik., vzhŠt.
39431. oblẹčávati, -am, vb. impf. = obláčiti, C.
39432. oblẹ̑čək, -čka, m. die Kleidung, C.
39433. oblẹ́či, -lę́čem, vb. pf. 1) (ein Kleid) anlegen, anziehen; o. hlače, suknjo; — 2) ankleiden, bekleiden; otroka o., o. koga v kaj, einem ein Kleid anziehen; oblečen, angekleidet; o. je legel; v svilo oblečen hodi, er geht in Seide gekleidet einher; — o. se, sich ankleiden; v črno se o., Trauerkleider anlegen; v belo oblečen, weiß gekleidet; v kmeta se o., sich als Bauer verkleiden, Cig.; — 3) überziehen: s kožuhovino, z usnjem kaj o., Cig.; — auslegen, fournieren: les o., Cig., Jan.; — 4) obleči se, sich bewölken, Cig., Jan.
39434. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
39435. oblẹ̑čnik, m. der Kleiderkasten, C.
39436. oblẹ́dati, -am, vb. impf. ad obledeti; wiederholt blass werden, Jan., Čb.- Valj. (Rad).
39437. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
39438. obledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis werden, eisig werden, Mur., C.; rastline obledenijo, ako po dežju deževnica po njih zmrzne, vzhŠt.; obledenele rastline, vzhŠt.
39439. oblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. bleich werden, erblassen; — verschießen (o barvi); obledeli spomini, vergilbte Andenken, Zv.
39440. oblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obledeti; erblassen, Jan.
39441. oblę̑dnež, m. = obleden človek, M.
39442. oblẹ́dniti, -blẹ̑dnem, vb. pf. = obledeti, M.
39443. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
39444. oblẹdúh, m. ein blasser Mensch, Ravn.- Valj. (Rad).
39445. oblę̑ga, f. 1) die Belagerung, Cig., Jan., M., nk.; — 2) das Liegenbleiben, die Bettlägerigkeit, Gor.
39446. oblę́ganje, n. das Belagern, M., nk.
39447. oblẹ́gati, -am, vb. impf. ad obleči (-ležem); 1) belagern, Cig., Jan., M., nk.; mesta o., Ravn., nk.; — 2) o. se, sich anschmiegen, Cig.; trdo oblegajoč se, eng anliegend, Šol.; — 3) (öfter) liegen bleiben, Mur.; — zu erliegen pflegen, Mur.

   38.848 38.948 39.048 39.148 39.248 39.348 39.448 39.548 39.648 39.748  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani