Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (39.301-39.400)

  1. objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)- Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
  2. objēkt, m. predmet, das Object.
  3. objẹ̑st, f. der Muthwille, der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Frechheit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; norčaste iz objesti govoriti, Kast. (N. c.).
  4. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
  5. objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.
  6. objẹ̑stnež, m. der Muthwillige, der Uebermüthige, Cig.
  7. objẹ́stnost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit, Kras, Cig., Jan.; o. telet, Jsvkr.; die Frechheit, Dict.- Mik., C.
  8. objẹstováti, -ȗjem, vb. impf. muthwillig, frech sein, C.
  9. obję́ti, -jámem, vb. pf. umfassen; o. koga črez pas; — herumlangen, Cig.; motvoz ne objame, Z.; — umarmen; — (obimem, Trub.- Mik.).
  10. obję́tje, n. das Umfassen; die Umarmung.
  11. objẹ̑zd, m. 1) der Kreisritt, Cig.; — 2) das Bereiten, Cig.
  12. objẹzdáriti, -ȃrim, vb. pf. = objezditi 2), Jan. (H.).
  13. objẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) umreiten; — 2) reitend besuchen, bereiten: o. mejo, Mur., Cig.; — 3) konja o., das Pferd zum Reiten geschickt machen, zureiten, Cig.
  14. objẹ̑zdnik, m. der Bereiter, der Ueberreiter, Jan. (H.).
  15. objẹzíti, -ím, vb. pf. umdämmen, bedeichen, Cig.
  16. objẹ̑ža, f. der Umritt, Cig.
  17. 1. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objezditi, um-, bereiten, Cig.
  18. 2. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objeziti; umdämmen, bedeichen, Cig.
  19. objǫ̑k, m. das Beweinen, C.; objoka vredna nespamet, Ravn.
  20. objǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) beweinen, Mur., Cig., Jan.; — 2) objokan, verweint: ves objokan, jvzhŠt.; objokane oči, Cig., C.
  21. objokovánec, m. der Beweinte, Ravn.- Valj. (Rad).
  22. objokováti, -ȗjem, vb. impf. beweinen, Mur., Cig., Jan., nk.
  23. objúgati, -gam, -žem, vb. pf. = obgugati, C.; kolo se objuže, das Rad wird wackelig, C.; kri človeku o., das Blut in raschere Bewegung versetzen, Vrtov. (Km. k.); drobci se objužejo, die Theilchen gerathen in Bewegung, Vrtov. (Km. k.).
  24. obklàd, -kláda, m. der Umschlag, Cig., M.; gorke obklade na ud devati, Cig.
  25. obklȃda, f. 1) = obklad, Cig., M.; — 2) die Holzverkleidung, das Fournier, Jan.
  26. obklȃdar, -rja, m. mizar o., der Fourniertischler, Vrt.
  27. obklȃdati, -am, vb. impf. 1) herumlegen, Mur., Jan.; obkladati snope v kozolec, Kr.; — 2) belegen, Cig., Jan.; — fournieren, Jan.; — o. kolo, ein Rad felgen, V.-Cig.; — z delom koga o., jemanden mit Arbeit belasten, Z.; o. se s tujimi skrbmi, sich fremde Sorgen aufladen, Krelj; — o. koga s priimki, jemanden mit Schimpfnamen belegen, Z., DSv.
  28. obklȃdək, -dka, m. der Umschlag, der Ueberschlag, Mur., Cig., Jan.; mrzli obkladki, kalte Umschläge, nk.; — das Thürfutter, Jan.
  29. obklásti, -kládem, vb. pf. 1) umschlagen, Mur.; — 2) belegen: obkladen z nevoljami, mit Ungemach beladen, C.
  30. obklẹ̑, adv. um welche Zeit? C.
  31. obklę́čati, -ím, vb. pf. knieen bleiben.
  32. obklẹ́stiti, -im, vb. pf. = oklestiti, Z.
  33. 1. obkóliti, -kǫ́lim, vb. pf. einpfählen, verpalissadieren, Cig., Jan.; tudi: obkolíti.
  34. 2. obkóliti, -kǫ́lim, vb. pf. umringen, umzingeln, Cig., Jan., C.; — stsl., hs.
  35. obkoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. obkoliti; umgeben, Cig. (T.); cernieren, Navr. (Let.).
  36. obkòp, -kópa, m. die Verschanzung, Cig., Jan.; der Wall, M., Valj. (Rad).
  37. obkópati, -kǫ́pljem, in: -páti, -ȃm, vb. pf. umgraben; verschanzen, mit Wall und Graben umgeben, Cig.
  38. obkorẹ̑, adv. um wieviel Uhr, um welche Stunde? Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), (tudi: obkevrẹ̑, Levst. [Sl. Spr.]).
  39. obkoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = obkoreniniti se, Z.
  40. obkoreníniti se, -ı̑nim se, vb. pf. = okoreniniti se, sich bewurzeln, Z.
  41. obkosítrati, -am, vb. pf. verzinnen, Mur.
  42. obkràj, -krája, m. 1) der Rand: mesečni obkraj, Glas.; — das Schiffsbord, Cig.; — 2) das Gesims, C.
  43. obkrȃjəc, -jca, m. die Einfassung, DZ.; — der Tuchrand, Z.
  44. obkrȃjək, -jka, m. das Gebräme, Pot.- M.
  45. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
  46. obkrȃjnica, f. die Randbemerkung, die Marginalie, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — die Randverzierung, DZ.
  47. obkrevsáti, -ȃm, vb. pf. abwetzen, abschleifen: o. škornje, Cig.
  48. obkrivíti, -ím, vb. pf. beschuldigen: o. koga česa, Cig., M.
  49. obkrǫ́žati, -am, vb. impf. ad obkrožiti; umgeben: kraj je bil strašen, obkrožalo ga je skalovje, Erj. (Izb. sp.); slab zrak nas obkroža, LjZv.
  50. obkrožávati, -am, vb. impf. = obkrožati, nk.
  51. obkrǫ́žən, -žna, adj. dem Kreise umschrieben ( math.), Cig. (T.).
  52. obkrǫ́žiti, -im, vb. pf. umgeben, Cig.
  53. obláčati, -am, vb. impf. = oblačiti, ogr.- Valj. (Rad).
  54. oblȃčək, -čka, m. dem. oblak; das Wölkchen; o. v očeh, das Augenwölkchen, Cig.
  55. oblȃčən, -čna, adj. wolkig, umwölkt: oblačno nebo; oblačno je, der Himmel ist bewölkt; — oblačno steklo, ein mattes Glas, Cig.
  56. oblačíca, f. die Gewitterwolke, Z.; oblačici zvoniti, drohendem Gewitter läuten, Z., Dol.; v spanju niso vedeli, kaka oblačica se zbira črez nje, Jurč.; — das Wölkchen, Vrt.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
  57. oblȃčič, m. dem. oblak; das Wölkchen, Cig., Zora, Cv.
  58. oblačíłce, n. dem. oblačilo; das Kleidchen, Cig.; — das Schirmfutteral, Gor.
  59. oblačíłən, -łna, adj. Kleider-, Mur., Jan.
  60. oblačı̑łnica, f. die Kleiderkammer, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); — die Sacristei, C.
  61. oblačı̑łničar, -rja, m. der Kleiderkämmerer, Cig.
  62. oblačı̑łski, adj. = oblačilen, Mur.
  63. oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
  64. obláčiti, -im, vb. impf. ad obleči; 1) ankleiden, anziehen; — o. se, sich ankleiden, sich anziehen; sich kleiden; v svilo se o.; — mit einem Ueberzug oder mit Ueberzügen versehen, Cig.; — 2) oblačíti, -ím, umwölken, Cig., Jan.; Bog oblači, Bog prevedri, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se, sich umwölken, sich mit Wolken überziehen; nebo se oblači; nav. samo: oblači se, der Himmel umwölkt sich.
  65. oblȃčnat, adj. = oblačen, Mur.
  66. oblȃčnost, f. die Umwölkung.
  67. oblȃda, f. die Besiegung, der Sieg, Mur., Cig., Jan.
  68. obládanje, n. die Besiegung, der Sieg, Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
  69. obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.- Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.- Valj. (Rad); o. svet, ogr.- Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  70. obládavəc, -vca, m. der Bezwinger, der Sieger, Dict., Mur., Cig., Jan.
  71. obládavka, f. die Siegerin, Dalm.
  72. obládjati, -am, vb. pf. umschiffen, Mur.
  73. obladník, m. der Sieger, C.
  74. oblàg, -lága, m. = oblaga 1), Guts.- Cig., Mur.
  75. oblȃga, f. 1) das Pflaster, Mur., Jan., C.; ( das Stein- und Wundpflaster, C.); — 2) ǫ̑blaga, tako se imenujejo tiste diljice, s katerimi se pri žagi debelost odmerja deskam, Savinska dol.
  76. oblȃganje, n. das Umlegen; — das Belegen.
  77. oblȃgati, -am, vb. impf. ad obložiti; 1) herumlegen, Mur., Jan.; oblagati črto s ploskvijo, eine Fläche um eine Linie umlegen ( math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan.; befrachten, beladen, Cig.; — o. koga z nadlogami, Trav.- Valj. (Rad).
  78. oblagáti, -lážem, vb. pf., pogl. oblegati (-lažem).
  79. oblagodáriti, -dȃrim, vb. pf. Segen verleihen, segnen, Mur.; oblagodari naj ženo Bog, Ravn.
  80. oblagorováti, -ȗjem, vb. pf. (preisend) segnen, benedeien, (oblagro-) Mur., Cig.
  81. oblagorovȃvəc, -vca, m. der Segner, (oblagro-) Ravn.- Valj. (Rad).
  82. oblagoslávljati, -am, vb. impf. ad oblagosloviti; segnen, M., Vrt.
  83. oblagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, Mur., ogr.- C.
  84. oblahkotíti, -ím, vb. pf., Mur., Cig.; pogl. oblehkotiti.
  85. oblȃjati, -jam, -jem, vb. pf. umbellen, Cig.; pes je zdaj to, zdaj ono živinče oblajal, Jurč.
  86. oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).
  87. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
  88. 2. oblák, m. der Kugelstein, Mur., Notr.- Cig., Jan., Svet. (Rok.); — prim. obel.
  89. oblȃkast, adj. wolkenartig, Cig.; gewölkt ( min.), Cig. (T.).
  90. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
  91. oblákovəc, -vca, m. = oblikovec, das Rundholz, Cig.; — prim. obel.
  92. oblȃkovina, f. die äußere, grüne Nussschale, Cig., C., Mik., Tuš. (R.), Gor., Kras.
  93. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
  94. oblȃst, m. = oblajst, Dict., C.
  95. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
  96. ǫ́blast, adj. rundlich, Jan., C.; mrežnica je oblasta, Žnid.
  97. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  98. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
  99. oblastílọ, n. die Bevollmächtigung, C.; = pooblastilo, die Vollmacht, Cig.
  100. oblastíti, -ím, vb. pf. 1) = pooblastiti, ermächtigen, Mur., Cig.; — 2) o. se koga = lotiti se koga, C.

   38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA