m (3.901-4.000)

3901. možjȃne, f. pl. = možjani, Krelj.
3902. možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
3903. možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Rihenberk- Erj. (Torb.).
3904. možljar, -rja, m., M., C., pogl. mužljar.
3905. 1. mǫ́žnar, -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
3906. 2. mǫ́žnar, -rja, m., Notr., pogl. mužljar.
3907. mǫ́žnarčək, -čka, m. dem. možnarec; kleiner Mörser.
3908. mǫ́žnarəc, -rca, m. dem. možnar.
3909. mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
3910. možovš, m., Skal.- Let., pogl. mušovš.
3911. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
3912. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
3913. mračénje, n. das Anbrechen der Dämmerung, Cig.
3914. mračíca, f. die Kugelblume (globularia nudicaulis), M.
3915. mračílọ, n. das Verfinsterungsmittel, Cig.
3916. mračína, f. die Dämmerung, Z., Bes.
3917. mračíti, -ím, vb. impf. verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; verdüstern, Cig., Jan.; — m. se, dämmern, dunkel werden; mrači se; — düster werden, sich verfinstern, Cig., Jan.; čelo se mu je začelo mračiti, nk.
3918. mračljìv, -íva, adj., Mur., pogl. mračen.
3919. mrȃčnat, adj. dämmerlich, Cig.
3920. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
3921. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
3922. mračnják, m. der Finsterling, der Obscurant, Cig., Jan., nk.
3923. mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
3924. mráčnost, f. die Dunkelheit; die Düsterheit.
3925. mrȃk, mrȃka, mrakȗ, m. 1) die Dämmerung; m. se dela, m. prihaja, es wird dunkel; — die Verfinsterung: solnčni m., die Sonnenfinsternis, Jan., Sen. (Fiz.); — 2) pl. mraki, neka otročja bolezen, vzhŠt.- Valj. (Rad).
3926. mrakóta, f. die Dunkelheit, Jan., C.
3927. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
3928. mrakovı̑t, adj. dunkel, düster, finster, Cig. (T.), Vrt.
3929. mrakúlj, m. = netopir, Erj. (Torb.).
3930. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, Savinska dol.- C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
3931. 2. mrámor, -rja, m. der Marmor, Cig., Jan., Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — der Tropfstein, Ist.- Erj. (Torb.).
3932. mrámorast, adj. marmorartig, Jan.
3933. mrámorən, -rna, adj. Marmor-, von Marmor, Cig., Jan.
3934. mramoríca, f. der Beinfraß: m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Dol.; — pl. mramorice, Scropheln, Št.- Cig.
3935. mramoríti, -ím, vb. impf. marmorieren, Cig. (T.).
3936. mramórka, f. der Beinfraß, Mur.; m. ga jẹ́, Z.
3937. mramórkast, adj. scrophulös, Gor.
3938. mrámornast, adj. marmorartig, Cig., Jan.
3939. mrámornat, adj. marmorn, Jan.
3940. mrȃv, -ı̑, f. = mravlja, Mur., Jan.
3941. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
3942. mrȃvəc, -vca, m. = mravlja, C.
3943. mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).
3944. mravı̑nčji, adj. Ameisen-, Lašče- Levst. (M.).
3945. mravı̑nəc, -nca, m. 1) = mravlja, Jan., Lašče- Levst. (M.); pos. das Ameisenmännchen, Levst. (Beč.); — 2) pl. udni mravinci, das kribbelnde Gefühl beim Einschlafen der Glieder, C.
3946. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
3947. mravíšče, n. der Ameisenhügel, Lašče- Levst. (M.).
3948. mrȃvje, n. coll. Ameisen, kajk.- Valj. (Rad).
3949. mrȃvji, adj. Ameisen-, Mur.
3950. mrȃvka, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
3951. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
3952. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
3953. mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
3954. mrávljica, f. dem. mravlja; das Ameischen; tudi: mravljíca, Valj. (Rad).
3955. mravljı̑n, m. = mravlja, Valj. (Rad).
3956. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
3957. mravljı̑nčək, -čka, m. dem. mravljinec, das Ameischen, Cig.
3958. mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
3959. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
3960. mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
3961. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
3962. mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
3963. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
3964. mravljı̑nski, adj. Ameisen-, M.; — mravljinsko priden, fleißig wie eine Ameise, SlN.
3965. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
3966. mravljíti, -í, vb. impf. mravlji mi, es schaudert mich, V.-Cig.
3967. mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
3968. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
3969. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
3970. mrȃvski, adj. = mravljinji: m. cvet, der Ameisengeist, Vrt.; mravska kislina, die Ameisensäure, Cig. (T.).
3971. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
3972. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
3973. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
3974. mrȃzək, -zka, m. dem. mraz; eine kleine Kälte, Jan. (H.).
3975. mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
3976. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
3977. mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
3978. mrazı̑təv, -tve, f. die Anfeindung, Jan.
3979. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
3980. mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
3981. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
3982. mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
3983. mráznost, f. die Frostigkeit, Mur.
3984. mrazóta, f. die Kälte, Jan.
3985. mrazóten, -tna, adj. kältlich, Cig., Jan.
3986. mrazótnost, f. die Kältlichkeit, Cig.
3987. mrazotvǫ́rən, -rna, adj. Kälte erzeugend, Jan. (H.).
3988. mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
3989. mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
3990. mȓc, m. der Menschensame, C.
3991. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
3992. mrcetína, f. das Aas, C.
3993. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
3994. mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.
3995. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
3996. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
3997. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
3998. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
3999. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
4000. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.

   3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani