m (39.001-39.100)

39001. obcjǫ́kati, -cjǫ̑kam, vb. pf. (das Erz) ein wenig behauen, bestufen, V.-Cig.
39002. obcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. blühend umgeben, umblühen, Cig.
39003. občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.- C.
39004. občȃnka, f. ein weibliches Gemeindemitglied, Levst. (Nauk).
39005. občȃnstvọ, n. die Gemeindemitgliedschaft: častno o., Levst. (Nauk).
39006. občȃsje, n. die Periode, der Zeitraum, Cig., Jan., SlN.; — die Saison, Jan.; — češ.
39007. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
39008. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
39009. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
39010. občepẹ́ti, -ím, vb. pf. hocken bleiben, Z.
39011. občésati, -čę́šem, vb. pf. abstriegeln, M., Z.
39012. ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
39013. občeškodljìv, -íva, adj. gemeinschädlich, nk.
39014. občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
39015. občevȃnje, n. der Verkehr, die Gemeinschaft, ogr.- C., nk.; die Communication ( phys., merc.), Cig. (T.).
39016. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
39017. občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
39018. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
39019. občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
39020. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
39021. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
39022. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
39023. ǫ́bčinəc, -nca, m. = občan, C., Nov.
39024. občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
39025. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
39026. občinjàn, -ána, m. = občan, C., Zv.
39027. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
39028. občı̑nka, f. = občinek, M.
39029. ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).
39030. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
39031. občı̑nščina, f. = občinstvo, die Gemeinschaft, C.
39032. občíslati, -am, vb. pf. wert erachten, M.; Ne boš dolg' občislana, Npes.-K.
39033. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
39034. ǫ́bčiti, ǫ̑bčim, vb. impf. 1) Umgang oder Geschäfte mit jemandem haben, verkehren, Cig., Jan., nk.; communicieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) verallgemeinern, generalisieren ( phil.), Cig. (T.).
39035. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
39036. ǫ́bčnost, f. die Allgemeinheit, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
39037. občnoveljávən, -vna, adj. allgemein giltig, nk.
39038. občrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. der Reihe nach ablösen, Jan. (H.).
39039. občr̀t, -čŕta, m. = načrt, die Skizze, die Andeutung, Jan.
39040. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.
39041. občudovȃnje, n. die Bewunderung, Mur., Jan., nk.
39042. občudováti, -ȗjem, vb. impf. bewundern, Mur., Cig., Jan., nk.
39043. občudovȃvəc, -vca, m. der Bewunderer, nk.
39044. občúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachlassen (o bolečini), ogr.- C.
39045. občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
39046. občȗtək, -tka, m. die Empfindung, das Empfundene.
39047. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
39048. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
39049. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
39050. občútiti, -im, vb. pf. empfinden, fühlen; živo o., lebhaft empfinden, Cig.
39051. občȗtje, n. die Empfindung, das Gefühl, Cig., Jan.; die Stimmung, C.
39052. občȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Mur., Cig., Jan., Mik.; lepe misli in občutljaji, nebeški občutljaji, Ravn.- Valj. (Rad).
39053. občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
39054. občutljı̑vəc, -vca, m. der Empfindling, Cig., Jan.
39055. občutljı̑vka, f. die Empfindliche, Cig.
39056. občutljívost, f. die Empfindlichkeit, die Empfindsamkeit, die Reizbarkeit; prenapeta o., die Empfindelei, Jan.
39057. občútnost, f. 1) die Empfindbarkeit, die Fühlbarkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) das Empfindungsvermögen, Cig., Jan., C.
39058. občúvati, -am, vb. pf. bewahren, C.; o. koga česa, jemanden vor etwas bewahren, Cig. (T.); o. se vsake nesreče, Navr. (Let.).
39059. obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.
39060. obdačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdačiti; besteuern, Cig., Jan., M., nk.
39061. obdáčiti, -dȃčim, vb. pf. besteuern, Cig., Jan., ogr.- M., nk.; — prim. dača.
39062. obdȃjanje, n. das Umgeben.
39063. obdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad obdati; 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) verleumden, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
39064. obdȃn, f. der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
39065. obdȃnək, -nka, m. 1) das Tagesgeschäft, Z.; — 2) = obdan, f., Z.
39066. obdánja, f. = obdan, der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
39067. obdarílọ, n. 1) die Beschenkung, C.; — 2) das Geschenk, M.
39068. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
39069. obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.- Valj. (Rad).
39070. obdárjati, -am, vb. impf. ad obdariti, nk.
39071. obdárjavəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
39072. obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
39073. obdarję́nka, f. die Beschenkte, die Geschenknehmerin, Cig.
39074. obdarjevȃnje, n. das Beschenken, nk.; — die Prämiierung, DZkr.
39075. obdarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdariti; beschenken, nk.
39076. obdarjevȃvəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
39077. obdarovánəc, -nca, m. = obdarjenec, Cig., Jan., C.
39078. obdarováti, -ȗjem, vb. pf. beschenken, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; obdarovan, beschenkt, Jan.; — ( vb. impf. = obdarjevati, Mur.).
39079. obdarovȃvəc, -vca, m. = obdarjevavec, Cig.
39080. obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
39081. obdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. umthun, Cig.; — belegen, Jan.; z redkim platnom se duški obdenejo, Pirc.
39082. óbdẹł, m. 1) der Besatz, Cig.; der Schnurbesatz an den Hosen, BlKr.; — prim. obdejati; — 2) obdẹ̀ł, -dẹ́la, die Bearbeitung, die Cultur, Cig.; die keilförmige Abschrägung der Steine, der Fügeschnitt, Cig.; — prim. obdelati.
39083. obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
39084. obdẹlávati, -am, vb. impf. = obdelovati; bearbeiten.
39085. obdẹ̑łək, -łka, m. die Bearbeitung, C.
39086. obdẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken, Dict.; o. koga s čim, ogr.- C.; o. koga z darovi, Trub.; obdeljen s svetostjo, Trub.; — mit der Morgengabe betheilen, Jarn.; mit der Mitgift beschenken: hčer omožiti in o., Bas.
39087. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
39088. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
39089. obdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad obdelati; bearbeiten; o. zemljo, kamen; — o. koga, einen in der Mache haben, Cig.
39090. obdẹlovȃvəc, -vca, m. der Bearbeiter, Mur., Cig., Jan., nk.
39091. obdəskáti, -ȃm, vb. pf. dielen, Cig.
39092. obdẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) herumlegen: snope v kozolec o., Ig; — 2) = odeti, bedecken: obdeven = odet, Trub.
39093. obdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obdejati, obdeti; umthun, Cig.; — ringsum legen: v kozolec obdevati snope, Gor., Notr., Ig.
39094. obdírjati, -am, vb. pf. umrennen, Cig.
39095. obdíšati, -ím, vb. pf. durch den Geruch ausspüren, Z.; čebele med obdišijo, Levst. (Beč.).
39096. obdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden, verwildern, Cig., M.; obdivja, kakor divja zver, Erj. (Torb.).
39097. obdółbati, -am, vb. impf. ad obdolbsti, Z.
39098. obdółbsti, -dółbem, vb. pf. rings bemeißeln, Z.
39099. obdȏłžək, -žka, m. der Anwurf, die Beschuldigung, Cig., Jan., Zora.
39100. obdolžę́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., nk.; (obdółženəc, Mur., Jan.).

   38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani