Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (38.848-38.947)

  1. novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
  2. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
  3. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  4. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
  5. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
  6. novinják, m. der Weingartenneubruch, Hal.- C.
  7. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  8. novı̑nski, adj. 1) neu, Cig.; — 2) anfängermäßig, schülerhaft, Cig.; — 3) Zeitungs-, nk.
  9. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
  10. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  11. novíti, -ím, vb. impf. Neuerungen vornehmen, Mur.
  12. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  13. novodǫ́bən, -bna, adj. der neuen Zeit angehörig, modern, nk.
  14. novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  15. novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  16. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
  17. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
  18. novoletnják, m. = novoletnik, Mur., C.
  19. novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
  20. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  21. novoožę́njen, adj. neuverheiratet (vom Manne), Jan. (H.); (po nem.).
  22. novopečèn, -éna, adj. neugebacken, Cig., Jan.; (po nem.).
  23. novoporočèn, -éna, adj. neuvermählt, Jan. (H.); (po nem.).
  24. novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
  25. novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
  26. novorojèn, -éna, adj. neugeboren; (po nem.).
  27. novoroję́nček, -čka, m. dem. der Neugeborene, Cig., Jan., M.; (po nem.).
  28. novoroję́nčič, m. = novorojenček, Jan. (H.).
  29. novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).
  30. novoroję́nka, f. die Neugeborene, C.; (po nem.).
  31. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  32. novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
  33. novọ̑ta, f. die Neuheit, V.-Cig., Jan., M.; — die Neuerung, Cig., Valj. (Rad).
  34. novotár, -rja, m. der Neuerer, Cig., nk.
  35. novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
  36. novovę̑rəc, -rca, m. der Neugläubige, Cig., Jan., C., nk.
  37. novovę̑rnik, m. = novoverec, Jan.
  38. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  39. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
  40. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  41. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  42. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  43. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  44. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
  45. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
  46. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
  47. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
  48. nožárski, adj. Messerschmied-.
  49. nožȃrstvọ, n. das Messerschmiedhandwerk.
  50. nóžast, adj. messerförmig.
  51. nožebrȗsəc, -sca, m. der Messer- o. Scherenschleifer, Levst. (Nauk).
  52. nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
  53. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
  54. nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).
  55. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
  56. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
  57. nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
  58. nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
  59. nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
  60. nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
  61. nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
  62. 1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
  63. 2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
  64. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
  65. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  66. nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
  67. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  68. nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
  69. nǫ́žničast, adj. scheidenförmig, Cig.
  70. nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
  71. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  72. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  73. nravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethiker, der Moralist, nk.
  74. nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
  75. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
  76. nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
  77. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  78. nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
  79. núdəlj, -dlja, (-dəljna), m. die Nudel; nav. pl. nudeljni, Nudeln; — iz nem.
  80. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  81. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
  82. nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.
  83. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  84. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  85. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
  86. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  87. nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
  88. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  89. nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
  90. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
  91. nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
  92. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  93. nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
  94. nȗnčək, -čka, m. dem. nunec, SlN.
  95. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  96. núnica, f. dem. 1. nuna, 2).
  97. núnika, f. das Schilfpfeifchen, Mur.
  98. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
  99. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
  100. nȗnski, adj. Nonnen-: nunski samostan.

   38.348 38.448 38.548 38.648 38.748 38.848 38.948 39.048 39.148 39.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA