Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (38.801-38.900)

  1. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  2. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  3. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  4. nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
  5. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
  6. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
  7. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
  8. nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  9. nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
  10. nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  11. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  12. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  13. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  14. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  15. nǫ̑šba, f. = noša 2), Habd., ogr.- Mik.
  16. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  17. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  18. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  19. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  20. notár, -rja, m. beležnik, der Notar.
  21. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  22. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  23. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  24. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  25. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  26. nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
  27. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  28. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  29. nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
  30. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  31. novcekòv, -kǫ́va, m. die Münzprägung, Jan. (H.).
  32. novcekǫ̑vəc, -vca, m. der Münzpräger, Jan. (H.).
  33. novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
  34. novčȃnstvọ, n. das Münzwesen, Levst. (Nauk).
  35. novčȃra, f. = peneznica, die Münzkammer, Jan. (H.).
  36. novčȃrstvọ, n. die Münzkunde, Jan. (H.).
  37. nóvčəc, -čəca, m. dem. novec, kajk.- Valj. (Rad).
  38. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
  39. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
  40. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  41. nóvəhən, -hna, adj. nov novehen, ganz neu, Habd.- Mik.
  42. novelīst, m. der Novellenschreiber, der Novellist.
  43. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  44. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  45. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
  46. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  47. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
  48. novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
  49. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
  50. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  51. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
  52. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
  53. novinják, m. der Weingartenneubruch, Hal.- C.
  54. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  55. novı̑nski, adj. 1) neu, Cig.; — 2) anfängermäßig, schülerhaft, Cig.; — 3) Zeitungs-, nk.
  56. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
  57. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  58. novíti, -ím, vb. impf. Neuerungen vornehmen, Mur.
  59. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  60. novodǫ́bən, -bna, adj. der neuen Zeit angehörig, modern, nk.
  61. novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  62. novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
  63. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
  64. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
  65. novoletnják, m. = novoletnik, Mur., C.
  66. novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
  67. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  68. novoožę́njen, adj. neuverheiratet (vom Manne), Jan. (H.); (po nem.).
  69. novopečèn, -éna, adj. neugebacken, Cig., Jan.; (po nem.).
  70. novoporočèn, -éna, adj. neuvermählt, Jan. (H.); (po nem.).
  71. novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
  72. novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
  73. novorojèn, -éna, adj. neugeboren; (po nem.).
  74. novoroję́nček, -čka, m. dem. der Neugeborene, Cig., Jan., M.; (po nem.).
  75. novoroję́nčič, m. = novorojenček, Jan. (H.).
  76. novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).
  77. novoroję́nka, f. die Neugeborene, C.; (po nem.).
  78. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  79. novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
  80. novọ̑ta, f. die Neuheit, V.-Cig., Jan., M.; — die Neuerung, Cig., Valj. (Rad).
  81. novotár, -rja, m. der Neuerer, Cig., nk.
  82. novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
  83. novovę̑rəc, -rca, m. der Neugläubige, Cig., Jan., C., nk.
  84. novovę̑rnik, m. = novoverec, Jan.
  85. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  86. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
  87. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  88. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  89. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  90. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  91. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
  92. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
  93. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
  94. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
  95. nožárski, adj. Messerschmied-.
  96. nožȃrstvọ, n. das Messerschmiedhandwerk.
  97. nóžast, adj. messerförmig.
  98. nožebrȗsəc, -sca, m. der Messer- o. Scherenschleifer, Levst. (Nauk).
  99. nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
  100. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.

   38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA