Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (38.748-38.847)

  1. noję̑t, m. = nohet, ogr.- Valj. (Rad).
  2. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  3. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
  4. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  5. nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
  6. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  7. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  8. nora, f. die Höhle, Jarn., Mik.; eine kraterförmige Vertiefung, Z.; ( die Grube, Cig.).
  9. norȃva, f. der Knöterich (polygonum), Valj. (Rad).
  10. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  11. norcepàs, -pása, m. der Possenreißer, C., Z.
  12. norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
  13. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
  14. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
  15. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
  16. norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
  17. norè, -ę́ta, m. der Narr, Cig.
  18. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  19. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  20. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
  21. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  22. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  23. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  24. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
  25. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  26. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  27. noroglàv, -gláva, adj. thöricht, tollköpfig, Dict.- Mik., Cig., Jan.
  28. noroglȃvəc, -vca, m. der Narr, Cig.
  29. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
  30. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  31. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  32. nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
  33. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  34. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  35. 1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
  36. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  37. nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.
  38. nosák, m. ein großnasiger Mann, Habd.- Mik.
  39. nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
  40. nọ̑sast, adj. nasenartig; — großnasig, Mur., Danj., Habd.- Mik.
  41. nosàv, -áva, adj. schmollend, Cig.
  42. nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
  43. 1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Kras- Erj. (Torb.).
  44. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
  45. nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
  46. nosę́čost, f. = nosečnost, Mur., Cig., Jan.; tudi: nǫ́sečost.
  47. nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  48. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  49. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  50. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  51. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  52. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  53. nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.
  54. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  55. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  56. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  57. nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
  58. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
  59. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
  60. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
  61. nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  62. nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
  63. nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  64. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  65. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  66. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  67. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  68. nǫ̑šba, f. = noša 2), Habd., ogr.- Mik.
  69. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  70. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  71. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  72. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  73. notár, -rja, m. beležnik, der Notar.
  74. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  75. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  76. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  77. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  78. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  79. nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
  80. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  81. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  82. nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
  83. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  84. novcekòv, -kǫ́va, m. die Münzprägung, Jan. (H.).
  85. novcekǫ̑vəc, -vca, m. der Münzpräger, Jan. (H.).
  86. novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
  87. novčȃnstvọ, n. das Münzwesen, Levst. (Nauk).
  88. novčȃra, f. = peneznica, die Münzkammer, Jan. (H.).
  89. novčȃrstvọ, n. die Münzkunde, Jan. (H.).
  90. nóvčəc, -čəca, m. dem. novec, kajk.- Valj. (Rad).
  91. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
  92. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
  93. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  94. nóvəhən, -hna, adj. nov novehen, ganz neu, Habd.- Mik.
  95. novelīst, m. der Novellenschreiber, der Novellist.
  96. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  97. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  98. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
  99. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  100. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.

   38.248 38.348 38.448 38.548 38.648 38.748 38.848 38.948 39.048 39.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA