Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (38.701-38.800)

  1. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  2. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
  3. njúhavəc, -vca, m. der Schnupfer, Jan. (H.).
  4. njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
  5. njust, m. = sobolj, Jarn., Mur., Cig.; — madž.
  6. njúšati, -am, vb. impf. = njuhati, riechen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  7. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
  8. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
  9. nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; ( prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
  10. nobȇnkrat, adv. keinmal.
  11. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  12. nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
  13. nocǫ́jšnji, adj. zur nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht gehörig; nocojšnja noč; nocojšnja veselica, die am heutigen Abende stattfindende Unterhaltung.
  14. nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
  15. nọ̑čca, f. dem. noč; das Nächtchen, Cig., Valj. (Rad).
  16. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
  17. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  18. nočíca, f. dem. noč, = nočca, Levst. (Zb. sp.).
  19. nočı̑łničar, -rja, m. der Herberger, Cig., Jan.
  20. nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
  21. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
  22. nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
  23. nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.- M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.
  24. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  25. nogáč, m. 1) der Langfüßige, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Polyp, V.-Cig.
  26. nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
  27. nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
  28. nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
  29. nogánja, f. ein großer, unförmiger Fuß, C.
  30. nogàt, -áta, adj. 1) mit Füßen versehen; — 2) vielfüßig; — 3) langfüßig, langbeinig.
  31. nogavíca, f. der Strumpf, die Fußsocke, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  32. nogavı̑čar, -rja, m. der Strumpfwirker, der Strumpfstricker, Ravn.- Valj. (Rad).
  33. nogavı̑čarica, f. die Strumpfwirkerin, die Strumpfstrickerin, Jan. (H.).
  34. nogavı̑čarstvọ, n. das Strumpfwirkerhandwerk, Jan. (H.).
  35. nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
  36. nógica, f. dem. noga; = nožíca.
  37. nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Rihenberk- Erj. (Torb.).
  38. nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
  39. nǫ́grad, m., nam. vinograd.
  40. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
  41. nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.
  42. nǫ̑htəc, -tca, m. dem. nohet.
  43. nǫ̑htič, m. dem. nohet.
  44. nǫ̑htnica, f. das Nagelkraut (paronychia serpyllifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  45. nǫ̑j, m. der Strauß (struthio), Mur., Cig., Erj. (Ž.), nk.; — hs.
  46. 1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
  47. nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.- Mik.; — pogl. nuja.
  48. noję̑t, m. = nohet, ogr.- Valj. (Rad).
  49. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  50. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
  51. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  52. nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
  53. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  54. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  55. nora, f. die Höhle, Jarn., Mik.; eine kraterförmige Vertiefung, Z.; ( die Grube, Cig.).
  56. norȃva, f. der Knöterich (polygonum), Valj. (Rad).
  57. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  58. norcepàs, -pása, m. der Possenreißer, C., Z.
  59. norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
  60. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
  61. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
  62. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
  63. norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
  64. norè, -ę́ta, m. der Narr, Cig.
  65. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  66. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  67. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
  68. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  69. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  70. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  71. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
  72. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  73. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  74. noroglàv, -gláva, adj. thöricht, tollköpfig, Dict.- Mik., Cig., Jan.
  75. noroglȃvəc, -vca, m. der Narr, Cig.
  76. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
  77. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  78. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  79. nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
  80. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  81. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  82. 1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
  83. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  84. nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.
  85. nosák, m. ein großnasiger Mann, Habd.- Mik.
  86. nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
  87. nọ̑sast, adj. nasenartig; — großnasig, Mur., Danj., Habd.- Mik.
  88. nosàv, -áva, adj. schmollend, Cig.
  89. nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
  90. 1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Kras- Erj. (Torb.).
  91. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
  92. nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
  93. nosę́čost, f. = nosečnost, Mur., Cig., Jan.; tudi: nǫ́sečost.
  94. nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  95. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  96. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  97. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  98. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  99. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  100. nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.

   38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA