m (38.601-38.700)

38601. nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
38602. nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
38603. nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
38604. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
38605. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
38606. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
38607. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
38608. nı̑čes, m. das Nichts, ogr.- Valj. (Rad).
38609. níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
38610. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
38611. ničı̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
38612. nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
38613. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
38614. nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
38615. nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
38616. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
38617. ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
38618. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
38619. nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
38620. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
38621. nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
38622. nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
38623. nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
38624. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
38625. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
38626. nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
38627. nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
38628. nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
38629. nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
38630. nijédən, -dna, adj. keiner, Mur., Cig., vzhŠt.
38631. níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
38632. nikáč, m. der Verneiner, Cig.
38633. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
38634. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
38635. nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
38636. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
38637. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
38638. 1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
38639. 2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
38640. 1. níkavəc, -vca, m. der Verneiner, Cig.
38641. 2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).
38642. nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
38643. nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
38644. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
38645. nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
38646. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
38647. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
38648. níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
38649. 1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
38650. 2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
38651. nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
38652. nikǫ̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
38653. nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
38654. nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
38655. nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
38656. nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
38657. nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
38658. niščeta, f. die Leere, Mik.
38659. nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
38660. nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
38661. nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
38662. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
38663. 2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
38664. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
38665. nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
38666. nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
38667. nivelováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) lindino meriti, nivellieren, Cig. (T.).
38668. nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
38669. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
38670. nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
38671. nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
38672. nizən, -zna, adj., Mur., pogl. nizek.
38673. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
38674. nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
38675. nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
38676. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
38677. nizok, adj., Mur., Danj.- Mik., pogl. nizek.
38678. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
38679. nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
38680. nižən, -žna, adj. = nizek, Mur.
38681. nı̑žeši, adj. compar. ad nizek = nižji, ogr.- C.
38682. nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
38683. nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
38684. njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
38685. njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
38686. njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
38687. njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
38688. nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
38689. njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
38690. nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
38691. nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
38692. njergáč, m. = nergač, der Brummbär, Jan.
38693. njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
38694. njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
38695. njevkáč, m. der Zänker, ogr.- C.
38696. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
38697. njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
38698. njin, pron., Met., pogl. njun, njijun.
38699. njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
38700. njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).

   38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani