Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (38.548-38.647)

  1. nezaupljívost, f. das Misstrauen, M.
  2. nezaȗpnica, f. das Misstrauensvotum, die Misstrauensadresse, nk.
  3. nezaȗpnost, f. das Misstrauen, Mur., Cig., nk.
  4. nezavẹ́dnost, f. 1) die Bewusstlosigkeit; — 2) der Mangel an (politischem oder nationalem) Selbstbewusstsein, nk.
  5. nezavésti se, -védem se, vb. impf. sich schlecht aufführen, Polj.
  6. nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
  7. nezblǫ́jen, adj. unverwirrt: n. razum, Jurč.
  8. nezbǫ́žən, -žna, adj. = brezbožen, M., Let.
  9. nezbrójən, -jna, adj. = nebrojen, ogr.- M.
  10. nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
  11. nezdrȃvje, n. die Ungesundheit, Cig.; govoril mu je o sinovem nezdravju, Jurč.
  12. nezdružljìv, -íva, adj. = nezdružen, Mur., Cig.
  13. nezdŕžən, -žna, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Mur., Cig.
  14. nezdržljìv, -íva, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Dict.
  15. nezdŕžnost, f. = nevzdržnost, die Unenthaltsamkeit, Mur., Cig.
  16. nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
  17. nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
  18. nezdȗšnica, f. die Gefühllose, M.
  19. nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
  20. nezdúšnost, f. die Gefühllosigkeit, die Unmenschlichkeit, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  21. nezgórən, -rna, adj. = nezgorljiv, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  22. nezgǫ́stən, -tna, adj. incoercibel ( chem.), Cig. (T.).
  23. nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
  24. nezgovǫ́rnost, f. die Ungesprächigkeit, Cig. — die Unberedtsamkeit, Cig.
  25. nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
  26. nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
  27. nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
  28. neznabǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Cig. (T.), Cv.; — hs.
  29. neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
  30. neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
  31. neznȃnəc, -nca, m. der Unbekannte.
  32. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
  33. neznȃnka, f. die Unbekannte; die Unbekannte in einer Gleichung ( math.), Cel. (Ar.).
  34. neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.
  35. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
  36. neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
  37. neznátnost, f. die Unmerklichkeit, die Unbedeutendheit, die Geringfügigkeit, Cig., nk.
  38. neznȃvəc, -vca, m. der Nichtkenner, Cig.
  39. neznósən, -sna, adj. unerträglich, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. nesnosan.
  40. nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
  41. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
  42. nezvánəc, -nca, m. der Unberufene, Levst. (Zb. sp.).
  43. nezvẹ̑stnež, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
  44. nezvẹ̑stnica, f. die Treulose, Mur., Cig., Jan., SlN., Levst. (Zb. sp.).
  45. nezvẹ̑stnik, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
  46. nezvẹ̑ščina, f. die Untreue, Dict., Cig., Jan., Dalm.- M., Trub.
  47. nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
  48. nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
  49. nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
  50. nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
  51. nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
  52. nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
  53. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  54. nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
  55. nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
  56. nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
  57. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
  58. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
  59. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
  60. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
  61. nı̑čes, m. das Nichts, ogr.- Valj. (Rad).
  62. níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
  63. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
  64. ničı̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
  65. nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
  66. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
  67. nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
  68. nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
  69. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
  70. ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
  71. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
  72. nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
  73. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
  74. nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
  75. nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
  76. nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  77. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
  78. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
  79. nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
  80. nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
  81. nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
  82. nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  83. nijédən, -dna, adj. keiner, Mur., Cig., vzhŠt.
  84. níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
  85. nikáč, m. der Verneiner, Cig.
  86. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
  87. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
  88. nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
  89. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
  90. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
  91. 1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
  92. 2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
  93. 1. níkavəc, -vca, m. der Verneiner, Cig.
  94. 2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).
  95. nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
  96. nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
  97. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
  98. nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
  99. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
  100. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.

   38.048 38.148 38.248 38.348 38.448 38.548 38.648 38.748 38.848 38.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA