Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.801-3.900)

  1. motǫ̑vsati, -am, vb. impf. 1) = motati, abhaspeln, M., C.; — 2) m. se, wetzend sich drehen, wetzen, M.
  2. motǫ́z, m. 1) = motvoz, Mur., Cig., Jap.- C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); — 2) živi m., der Schnurwurm (nemertes borlasii), Erj. (Z.).
  3. motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
  4. motríšče, n. der Beobachtungs-, der Standpunkt, Cig. (T.); — prim. motriti.
  5. mótriti, -im, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., C., Cig. (T.), Žnid., LjZv.; — hs.
  6. motrı̑vəc, -vca, m. der Beobachter, C.; — prim. motriti.
  7. motúlj, m. 1) = metulj, V.-Cig., Kast.- C.; — 2) pl. motulji = metulji, metljaji (ovčja bolezen), C.
  8. motúljav, adj. = metuljav: motuljava ovca, SlGradec- C.
  9. mǫ̑tva, f. die Turbine, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  10. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
  11. motvǫ̑zar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig.
  12. motvǫ̑zəc, -zca, m. dem. motvoz; kleines, dünnes Strickchen oder Schnürchen, C.
  13. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
  14. movrič, m., pogl. mavrič.
  15. movrin, m., pogl. mavrin.
  16. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
  17. mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
  18. mozaīka, f. musivische Arbeit, die Mosaik.
  19. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  20. mǫ́zar, -rja, m. die Weinschöpfgelte, Štrek.
  21. mọ̑zəg, -zga, m. = mozg.
  22. mọ̑zək, -zka, m., Dol., pogl. mozg.
  23. 1. mozȇlj, m. = mozolj, Meg., Železniki ( Gor.).
  24. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
  25. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
  26. mọ̑zga, f. die Maische, Jan.; — der Koth, die Kothlache, Jan., C.; pogl. muzga.
  27. mozgȃj, m. der Stückschlägel der Wagner, Mik.
  28. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
  29. mọ̑zgast, adj. markartig, Cig., Žnid.
  30. mozgàt, -áta, adj. markig, Cig., Šol.
  31. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  32. 2. mọ̑zgati, -am, vb. impf. sich den Kopf brechen, nachdenken, grübeln, C.
  33. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  34. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  35. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  36. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
  37. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
  38. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  39. mozgovŕtati, -vȓtam, vb. impf. = 2. mozgati, spintisieren, grübeln, Jan. (H.).
  40. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  41. mozı̑rje, n. das Moor, Kr.- Cig.
  42. mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).
  43. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
  44. moznı̑kar, -rja, m. der Döbelbohrer, Cig.
  45. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
  46. mozọ́ljast, adj. einer Wimmer ähnlich, Cig., Jan.; — wimmerig, mit Pusteln bedeckt, Cig.
  47. mozọ̑ljčast, adj. Wimmern ähnlich, Mur.; — wimmerig, voll Pusteln.
  48. mozọ́ljčək, -čka, m. dem. mozoljec; das Wimmerl, das Hitzbläschen.
  49. mozọ́ljəc, -ljca, m. dem. mozolj, das Wimmerl.
  50. mozọ̑ljnat, adj. wimmerig.
  51. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
  52. možáča, f. mannhaftes Weib, Cig., M.; ("mužača", Bäuerin, kajk.- Valj. [Rad]).
  53. možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid- Erj. (Torb.).
  54. možȃkar, -rja, m. eine tüchtige Mannsperson, Jan., Notr.
  55. možákinja, f. ein starkes, mannhaftes Weib, das Mannweib, Mur., Cig., Mik., C.
  56. možȃnəc, -nca, m. = možak, Kr., Jurč.
  57. mǫ̑žar, -rja, m. = možnar, Meg., Mur., Dalm.
  58. možȃštvọ, n. die Mannhaftigkeit.
  59. možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
  60. možatíca, f. ein mannbares Weib, Guts.
  61. možátost, f. 1) = moštvo, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Heiratsfähigkeit ( prim. možat 2)).
  62. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
  63. moždȃni, m. pl. = možgani, Mik.
  64. moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
  65. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
  66. mǫ̑žəc, -žca, m. dem. mož; das Männchen, Jurč.
  67. mǫ̑žej, m. = možek, Jan., Mik., Rož.- Kres.
  68. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica- Erj. (Torb.).
  69. možemǫ̑rstvọ, n. der Männermord, Cig.
  70. mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  71. moženík, m. = moznik, Z., jvzhŠt.
  72. možénje, n. das Verheiraten, das Heiraten (vom Weibe).
  73. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
  74. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
  75. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
  76. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
  77. moževı̑tost, f. die Mannhaftigkeit, Guts.- Cig., Zora.
  78. moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).
  79. možę́vnost, f. die Mannhaftigkeit, Mur.
  80. možežéljnost, f. die Mannssucht, Cig.
  81. možgȃne, f. pl. = možgani, Gor.
  82. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
  83. možganíca, f. die Cervelatwurst, Cig.
  84. možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
  85. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
  86. možgȃnski, adj. Gehirn-.
  87. možı̑c, m. 1) das Männchen, das Männlein; majhen m., Trub.; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  88. možíca, f. die Männin (o Evi), Krelj; — prim. moževka.
  89. možícəlj, -clja, (-cəljna), m. das Männchen.
  90. možı̑čək, -čka, m. dem. možic; 1) das Männchen; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  91. mǫ̑žik, m. das Männlein: Bodi možik, bodi žena, Levst. (Zb. sp.).
  92. možíkavəc, -vca, m. das Männlein ( zaničlj.), Levst. (Rok.).
  93. možíłən, -łna, adj. = za možilo, mannbar (vom Weibe), V.-Cig.
  94. možíłnost, f. die Mannbarkeit des Weibes, Cig.
  95. možílọ, n. 1) die Verheiratung des Weibes, das Heiraten des Weibes: hči je za možilo, die Tochter ist heiratsfähig, Cig.; — 2) die Heiratslust des Weibes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); možilo se je prijemlje, sie ist heiratslustig, mannssüchtig, Cig.
  96. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
  97. možína, f. bodeča m., die Mannstreu (eryngium), Medv. (Rok.).
  98. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
  99. možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.- Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
  100. možı̑tva, f. = možitev.

   3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA