Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (37.948-38.047)

  1. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
  2. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
  3. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
  4. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
  5. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
  6. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
  7. negodnják, m. = negodnik 1), Cig.
  8. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
  9. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
  10. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
  11. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
  12. negotǫ́vost, f. 1) die Unfertigkeit; — 2) die Ungewissheit, die Unbestimmtheit.
  13. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
  14. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
  15. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
  16. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
  17. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
  18. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
  19. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
  20. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
  21. nehvalę̑žnež, m. der Undankbare.
  22. nehvalę̑žnik, m. der Undankbare.
  23. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
  24. neizbrísən, -sna, adj. unauslöschlich, untilgbar, Cig., Jan., nk., neizbrisne črke, Zv.; n. madež, nk.
  25. neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
  26. neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
  27. neizginljívost, f. die Unverschwindlichkeit, Mur.
  28. neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
  29. neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
  30. neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
  31. neizobrȃženost, f. der Mangel an Bildung, nk.
  32. neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
  33. neizprósən, -sna, adj. unerbittlich, nk.; Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Jurč.
  34. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
  35. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
  36. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
  37. neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
  38. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
  39. nejẹ́dčən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Cig., Mik.; — 2) = neješčen 2), lästig, Cig.
  40. nejẹ́ščən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Mik.; — 2) lästig, Cig., M.
  41. nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
  42. nejevę̑rəc, -rca, m. der Ungläubige.
  43. nejevę̑rnik, m. der Ungläubige.
  44. nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
  45. nejevǫ̑ljəc, -ljca, m. der Unwillige, Ravn.- Valj. (Rad).
  46. nejevǫ́ljən, -ljna, adj. unwillig, missmuthig.
  47. nejevǫ́ljnost, f. der Missmuth.
  48. nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
  49. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
  50. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
  51. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
  52. nẹkatę̑rikrat, adv. manchesmal; so manchesmal, einigemale.
  53. nekatǫ̑ličan, m. der Nichtkatholik.
  54. nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
  55. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
  56. nekáznost, f. 1) die Unansehnlichkeit, Cig.; — 2) nam. nekazanost, der Muthwille, Meg., Cig.; — der Unfug, C.
  57. nẹ̑kda, adv. = nekdaj, Mur., Cig.
  58. nẹ̑kdaj, adv. ehemals; einst; od nekdaj, von jeher; (tudi o bodočnosti): einst.
  59. nẹkdánji, adj. ehemalig, einstig; v nekdanjih časih.
  60. nẹkdánjost, f. die ehemalige Zeit, die Vergangenheit.
  61. nẹkdášnji, adj. = nekdanji, Mur.
  62. nẹkdọ́, pron. jemand; nekdo je potrkal; tudi: nẹ̑kdọ.
  63. nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
  64. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
  65. nẹ́kikrat, adv. einmal, einst.
  66. nẹkjẹ́, adv. irgendwo; an einem gewissen Orte.
  67. nẹ́klje, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  68. nẹ̑koč, adv. einmal, einst, vzhŠt.- C.
  69. nẹkǫ̑d, adv. irgendwo (herum); an gewissen Orten; — nekod imajo tako navado ...; nekod sem hodil, koder je bilo mnogo gob videti; od nekod, irgendwoher; — po nekod, an einigen (gewissen) Orten; tudi: nẹ́kod.
  70. nẹkǫ́dik, adv. = nekod, ogr.- M.
  71. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
  72. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
  73. nẹkọ̑likanj, adv. = nekoliko, M.; nekolikanj dišečih rož, Kast. (Rož.).
  74. nẹkọ̑likọkrat, adv. einigemale.
  75. nekovína, f. das Nichtmetall, das Ametall oder das Metalloid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  76. nekovı̑nski, adj. unmetallisch: nekovinsko lice, unmetallisches Aussehen, Erj. (Min.).
  77. nekristjȃn, m. der Nichtchrist.
  78. nekrivíčən, -čna, adj. = krivičen, Erj. (Torb.); prim. Let. 1883, 301.
  79. nekrótək, -tka, adj. unsanft, unzahm.
  80. nekŕščenəc, -nca, m. der Ungetaufte, Mur.
  81. nekŕščenik, m. = nekrščenec, Mur.
  82. nekŕvən, -vna, adj. blutlos, M.
  83. nẹ́kšən, -šna, adj. = neki, Mik., Štrek., Dol.
  84. nēktar, -rja, m. der Göttertrank, der Nektar.
  85. nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.- C., Vest.
  86. nekútən, -tna, adj. garstig, Kor.- M.; abscheulich, (tudi: schamlos), Zilj.- Jarn. (Rok.).
  87. nekȗtnjak, m. nekuten človek, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  88. nekvárən, -rna, adj. unschädlich, Mur.
  89. nekvárnost, f. die Unschädlichkeit, Mur.
  90. nekvášenik, m. ungesäuertes Brot, Cig.
  91. nelẹpóta, f. die Unschönheit: nebi mu pač nihče mogel očitati posebne nelepote na njegovem životu, Jurč.
  92. nelíčən, -čna, adj. von unschöner Gestalt, unförmlich: n. kamen, Jap. (Prid.).
  93. nelíčnost, f. die Unschönheit, die Unförmlichkeit, M.
  94. neljȗb, -ljúba, adj. unlieb, missfällig, unangenehm.
  95. neljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, Jarn., Cig., Pohl. (Km.); mürrisch, unfreundlich, Dict.; — 2) = neljudnat, Cig.
  96. neljudnàt, -áta, adj. volkarm, Zora.
  97. neljȗdnica, f. die Menschenfeindin, Cig.
  98. neljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.).
  99. neljúdnost, f. die Menschenscheu, die Ungeselligkeit, Jarn., Cig.
  100. nelǫ́čən, -čna, adj. unbiegsam, Cig.; — prim. 1. ločen.

   37.448 37.548 37.648 37.748 37.848 37.948 38.048 38.148 38.248 38.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA