m (37.901-38.000)

37901. nedolǫ̑čnik, m. die unbestimmte Art, der Infinitiv ( gramm.), Jan. (Slovn.), Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
37902. nedolǫ́čnost, f. die Unbestimmbarkeit, Cig. (T.); — die Unbestimmtheit, Jan., nk.
37903. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
37904. nedȏłžnež, m. der Unschuldige.
37905. nedȏłžnica, f. die Unschuldige, Mur.
37906. nedȏłžnik, m. der Unschuldige, Mur., Bes.
37907. nedopadljìv, -íva, adj. missfällig, ungefällig, Mur., Cig.
37908. nedopadljívost, f. die Missfälligkeit, die Ungefälligkeit, Mur., Cig.
37909. nedopółnjen, adj. unerfüllt, Mur.
37910. nedorásəł, -sla, adj. 1) unausgewachsen, halbwüchsig, Cig.; — 2) unerwachsen, minderjährig, Cig., Jan., nk.; tudi: -stəł.
37911. nedoráslost, f. die Minderjährigkeit, Cig., Jan., nk.; tudi: -stlost.
37912. nedostȃja, f. der Mangel, Jan. (H.).
37913. nedostȃjati, -ja, -je, vb. impf. nedostaje česa, es mangelt, es fehlt an etwas, Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
37914. nedostátək, -tka, m. der Abgang, der Mangel, Levst. (Nauk), nk.; der Fehler, das Gebrechen, nk.; = primankljaj, das Deficit, Levst. (Nauk); — hs.
37915. nedostátən, -tna, adj. mangelhaft, unzulänglich, Zv., nk.; — hs.
37916. nedostátnost, f. die Mangelhaftigkeit, die Unzulänglichkeit, nk.; — hs.
37917. nedostǫ́jən, * -jna, adj. unwürdig, ungebürlich, Mur., nk.; nedostojno vedenje, nk.; unpassend: n. čas, Meg.; — untauglich, ungeschickt, Meg.
37918. nedostǫ́jnost, * f. die Ungebürlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
37919. nedotı̑ka, f. das empfindliche Springkraut oder Rührmichnichtan (impatiens noli tangere), Tuš. (R.).
37920. nedoȗk, m. der Halbgelehrte, V.-Cig.; — po drugih slov. jezikih.
37921. nedovę́rən, -rna, adj. misstrauisch, Cig. (T.).
37922. nedovę̑rje, n. das Misstrauen, Cig. (T.).
37923. nedoverljìv, -íva, adj. misstrauisch, Cig. (T.).
37924. nedovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, C.
37925. 1. nedovršèn, -éna, adj. unvollendet, Cig., nk.; — unvollkommen, nk.
37926. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
37927. nedovršénost, ** f. die Unvollkommenheit, nk.
37928. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
37929. nedǫ̑žje, n. die Unpässlichkeit, Guts., Mik.
37930. nẹ́drce, n. dem. nedro; der Busen, Čb.- Valj. (Rad); nav. pl. nedrca; prim. nedro.
37931. nẹ̑drje, n. der Busen; v nedrje vtekniti mošnjico; — tudi pl. nedrja: v mojih nedrjih, Dalm.; ("naderja", Meg.).
37932. nẹ̑drọ, n. der Busen, Mur., Cig., Jan., M.; nav. pl. nẹ̑dra, Cig., C., M., Cv.
37933. nedȗha, f., Habd., Dict., Cig., C. i. dr., (néduha, Mur., nédiha, Jarn.); pogl. naduha.
37934. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
37935. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
37936. nedvorljìv, -íva, adj. unhöflich, Mur.
37937. nedvorljívost, f. die Unhöflichkeit, Mur.
37938. neenákšən, -šna, adj. von ungleicher Beschaffenheit, Mur., Cig., Jan.
37939. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
37940. nẹ̑gda, adv. = nekdaj, Mur., C.
37941. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
37942. nẹ̑gdi, adv. = nekje, negde, Mur., vzhŠt.- C.
37943. negíbčən, -čna, adj. ungelenk, ungeschmeidig.
37944. negíbək, -bka, adj. unbiegsam, Jan., Cig. (T.).
37945. negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
37946. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
37947. negòd, -góda, m. die Unzeit, Mik.
37948. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
37949. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
37950. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
37951. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
37952. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
37953. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
37954. negodnják, m. = negodnik 1), Cig.
37955. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
37956. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
37957. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
37958. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
37959. negotǫ́vost, f. 1) die Unfertigkeit; — 2) die Ungewissheit, die Unbestimmtheit.
37960. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
37961. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
37962. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
37963. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
37964. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
37965. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
37966. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
37967. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
37968. nehvalę̑žnež, m. der Undankbare.
37969. nehvalę̑žnik, m. der Undankbare.
37970. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
37971. neizbrísən, -sna, adj. unauslöschlich, untilgbar, Cig., Jan., nk., neizbrisne črke, Zv.; n. madež, nk.
37972. neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
37973. neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
37974. neizginljívost, f. die Unverschwindlichkeit, Mur.
37975. neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
37976. neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
37977. neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
37978. neizobrȃženost, f. der Mangel an Bildung, nk.
37979. neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
37980. neizprósən, -sna, adj. unerbittlich, nk.; Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Jurč.
37981. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
37982. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
37983. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
37984. neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
37985. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
37986. nejẹ́dčən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Cig., Mik.; — 2) = neješčen 2), lästig, Cig.
37987. nejẹ́ščən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Mik.; — 2) lästig, Cig., M.
37988. nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
37989. nejevę̑rəc, -rca, m. der Ungläubige.
37990. nejevę̑rnik, m. der Ungläubige.
37991. nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
37992. nejevǫ̑ljəc, -ljca, m. der Unwillige, Ravn.- Valj. (Rad).
37993. nejevǫ́ljən, -ljna, adj. unwillig, missmuthig.
37994. nejevǫ́ljnost, f. der Missmuth.
37995. nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
37996. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
37997. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
37998. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
37999. nẹkatę̑rikrat, adv. manchesmal; so manchesmal, einigemale.
38000. nekatǫ̑ličan, m. der Nichtkatholik.

   37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani