Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (37.801-37.900)

naživíti, -ím, vb. pf. = nahraniti, mit Speise laben, Ravn.
nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
nažlẹ́biti, -im, vb. pf. kehlen, beriefeln, Cig.
nažlę́viti se, * -im se, vb. pf. sich ansaufen, Dict., Levst. (Rok.).
nažǫ́čiti se, -žǫ̑čim se, vb. pf. = nabosti se, natekniti se, BlKr.
nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
nažrẹ́ti se, -žrèm se, vb. pf. sich satt fressen; n. se koga = naveličati se koga objedati ali obrekovati, Dol.
nažúliti, -im, vb. pf. aufreiben, eine Schwiele verursachen, Jan. (H.).
nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
nę̑bar, -rja, m. der Baldachinträger, GBrda.
nę̑bast, adj. stumpfsinnig, Dict.
nę̑bce, n. der Gaumen, Cig. (T.); — tudi: nebcè, Valj. (Rad).
nę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, C.
nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).
nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
nebę́sən, -sna, adj. Himmels-, Cig. (T.).
nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
nebę́ščanka, f. die Himmelsbewohnerin, Mur., Cig.
nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
nebę́ški, adj. Himmels-, himmlisch.
nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
neblagovǫ́ljən, -ljna, adj. misswollend, Jan.
nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
nę̑bnik, m. der Gaumenlaut, Cig. (T.), Jan. (Slovn.).
nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
nebobǫ̑rəc, -rca, m. der Himmelsstürmer, Cig.
nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
nebonǫ́sən, -sna, adj. den Himmel tragend, Cig.
nebopìs, -písa, m. die Himmelsbeschreibung, die Uranographie, Cig. (T.).
nebopı̑səc, -sca, m. der Uranograph, Cig.
neborè, -ę́ta, m. der Arme, armer Tropf, Meg., Dict., BlKr.- M., C., Svet. (Rok.), Krelj; tudi: nebọ̑re, Valj. (Rad).
nebọ̑rəc, -rca, m. = nebore, Krelj- M.
nebọ̑rən, -rna, adj. elend, arm, C.
nebosklòn, -sklǫ́na, m. das Firmament, nk.; — rus.
nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
nebotrę̑səc, -sca, m. der Himmelserschütterer, Cig.
nebovìd, -vída, m. = nebokaz, Cig.
neboznȃnstvọ, n. die Himmelskunde, Cig.
nebọ̑že, -eta, m. armer Mensch, armer Tropf, ogr.- C.; ("nebuže", Dict.).
nebọ̑žəc, -žca, m. der Arme, C.
nebrížən, -žna, adj. unsorgsam, gleichgültig, nk.; — hs.
nebrížnost, f. die Unsorgsamkeit, die Gleichgültigkeit, nk.; — hs.
necẹ̑ł, -cẹ́la, adj. nicht ganz, schadhaft, Cig.; necela mavrica, die Regengalle, Cig. (T.).
nəcǫ̑j, adv., Mur., pogl. nocoj.
nečák, m. der Neffe, BlKr., nk.; — prim. hs. nećak.
nečákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. nečak.
nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
nečȃst, f. die Unehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; v nečast pasti, Škrinj.- Valj. (Rad).
nečástən, -tna, adj. unehrenhaft, ehrwidrig, schimpflich, Cig., Jan., nk.
nečastı̑tljiv, adj. unehrwürdig, Mur.
nečę̑dnik, m. der Unreinliche, Jan. (H.).
nəčíce, f. pl. dem. nečke, Trub.
nẹ̑čij, adj. jemandem gehörig, C.
néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
nečı̑stəc, -tca, m. der Unreine, Vrt.
nečı̑stnica, f. die Unreine, die Unkeusche, die Metze.
nečı̑stnik, m. der Unreine, der Unkeusche.
nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
nečistóta, f. = nečistost, Mur., Cig., Jan.
nečistováti, -ȗjem, vb. impf. unkeusch leben, Unkeuschheit treiben, Mur., V.-Cig., Jan., M.
nəčkast, adj. muldenförmig, Cig.
nəčkę̑, -čȃk, f. pl. die Mulde, Cig., Kr.; die Trogmulde, Štrek.
nečlovẹ́čji, adj. = nečloveški, unmenschlich, M.
nečlovẹ̑čnež, m. der Unmensch, Zora.
nečlovẹ́čnost, f. die Unmenschlichkeit, Mur., Cig., Jan.
nečlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Unmensch, Mur., Cig., Jan., SlN.
nečlovẹ́ški, adj. unmenschlich.
nečlovẹ̑štvọ, n. die Unmenschlichkeit, Jan.
nečȗt, m. die Unempfindlichkeit, die Gefühllosigkeit, C., Z.
nečútən, -tna, adj. 1) unfühlbar, Cig.; unmerklich, Cig., Jan.; — nicht finnlich, Lampe (D.); — 2) = nečutljiv, Cig.; n. nos, Cig. (T.).
nečutljìv, -íva, adj. unempfindlich, Mur., Cig., Jan.
nečutljívost, f. die Unempfindlichkeit, Mur., Cig., Jan.
nečútnost, f. 1) die Unmerklichkeit, Cig.; — 2) = nečutljivost, Cig.
nedávən, -vna, adj. was vor nicht langer Zeit gewesen ist: pred nedavnim, vor kurzem, Jan.; od nedavna, seit kurzem, Jan.; nedavno, unlängst, vor kurzem.
nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
nedẹlę́žnost, f. die Nichttheilnahme, die Untheilhaftigkeit, Cig.
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Krn- Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
nedẹ́ljən, -ljna, adj. 1) = nedeljski, Mur., Cig., Jan.; — 2) = tedenski, wöchentlich, Wochen-, Jan.
nedẹ́lọ, n. die Nichtsthuerei, Cig.; — pri svojem delu in nedelu, bei seinem Thun und Lassen, Erj. (Izb. sp.).
nedóbən, -bna, adj. zur Unzeit geschehend, Mur.
nedobrovǫ́ljən, -ljna, adj. missmuthig, M.
nedobrovǫ́ljnost, f. der Missmuth, M.
nedohǫ́dən, -dna, adj. unzugänglich, Cig., Jan., M., nk.
nedohǫ̑dnič, m. die unreife Leibesfrucht, C.
nedolẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
nedolẹ̑tnica, f. die Minderjährige, Jan. (H.).
nedolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, DZ., Levst. (Nauk), nk.
nedolẹ́tnost, f. die Minderjährigkeit, Cig., DZ., nk.
1. nedolǫ́čen, adj. nicht bestimmt, unbestimmt, Cig.; na nedoločen čas, auf unbestimmte Zeit, Cig.
2. nedolǫ́čən, -čna, adj. unbestimmbar, Jan. (H.); — unbestimmt, unentschieden, Jan., nk.; — nedoločni naklon, die unbestimmte Art, der Infinitiv, Jan. (Slovn.).
nedolǫ́čenost, f. die Unbestimmtheit, Cig.

37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA