Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (37.548-37.647)

  1. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  2. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  3. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  4. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
  5. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  6. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  7. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
  8. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  9. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
  10. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  11. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  12. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  13. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
  14. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  15. návar, m. n. dati, Obacht geben, Ist.- C., Z.
  16. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
  17. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  18. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  19. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
  20. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
  21. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  22. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
  23. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  24. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  25. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  26. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
  27. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  28. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
  29. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  30. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  31. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  32. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
  33. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  34. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  35. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  36. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
  37. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
  38. navečę̑rjati se, -am se, vb. pf. sich zu Abend satt essen, ein genügendes Abendmahl nehmen.
  39. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
  40. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
  41. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  42. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  43. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  44. navę́kati se, -am se, vb. pf. sich satt weinen oder schreien.
  45. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  46. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
  47. návəlj, -vlja, m. = navel, Jan., Valj. (Rad).
  48. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
  49. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
  50. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
  51. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
  52. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
  53. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
  54. navẹstílọ, n. die Ansage, die Verständigung, das Intimat, Jan.
  55. navẹstíti, -ím, vb. pf. ansagen, ankündigen, Jan., nk.; — benachrichtigen, Cig., Jan., nk.
  56. navẹ̑stnik, m. der Verkünder, C.
  57. navẹ́šati, -am, vb. impf. ad navesiti; anhängen, Cig., Jan.
  58. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
  59. navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.
  60. navẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = navejati, Cig.
  61. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
  62. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
  63. navẹ̑znik, m. 1) = naveznjenec, Cig.; — 2) das Deckelsieb, V.-Cig.
  64. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  65. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
  66. navẹ́znjenəc, -nca, m. vrhu druzega naveznjen panj, Gor.
  67. navezováti, -ȗjem, vb. impf. ad navezati; anbinden; — n. svoje srce na kaj, Burg.
  68. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
  69. navidljìv, -íva, adj. eifersüchtig, Meg., Boh.; — (navídljiv) neidisch, Mur.; — nam. nenavidljiv.
  70. navı̑dnik, m. der Missgünstige, der Neider, C.; — nam. nenavidnik.
  71. navídnost, f. der Neid, C.; — nam. nenavidnost.
  72. navíhanəc, -nca, m. navihan človek, ein durchtriebener Mensch.
  73. navíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig aufstülpen; — 2) in die Enge treiben, M.; — anspornen, zu etwas vermögen, Jarn.; — 3) n. jo kam, enteilen, Z.; naviše jo proti sosedu, Zora; — 4) navihan, abgefeimt, durchtrieben.
  74. navihráti, -ȃm, vb. pf. verbiegen, falten: n. usnje, C.
  75. navijáč, m. der Uhrschlüssel, Mik.
  76. naviják, m. die Weberspule, C.
  77. navijálọ, n. der Vorderbaum beim Webstuhl, C.
  78. navíjanje, n. das Aufwinden; — das Aufziehen; — prim. navijati.
  79. navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.
  80. navíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. sich angewöhnen, vzhŠt.- C.
  81. navíniti, -vı̑nem, vb. pf. ein wenig verrenken, Mur., C.
  82. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
  83. navı̑st, f. der Neid, Mur., C.; njegova ljubezen naj bo duša vašega srca, da ne bo redilo v sebi nobene navisti, nobenega sovraštva, Škrb.- Valj. (Rad); — návist, ogr.- Valj. (Rad); — nam. nenavist.
  84. navı̑tək, -tka, m. 1) das Aufgewundene: der Zwirnwickel, Cig., Jan.; — 2) pl. navitki, das Schraubengewinde, C.
  85. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
  86. navívati, -am, vb. impf. = navijati, Štrek.
  87. nȃvje, n. coll. v pravljicah: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt. 108.); — prim. stsl. navь = mrtvec.
  88. navkljùb, adv. zum Trotz, C.
  89. navkúpən, -pna, adj. = skupen, gemeinschaftlich, ogr.- C.
  90. navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).
  91. navlȃčič, m. dem. navlak; das Getriebe am Uhrrädchen, C.
  92. navláčiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herbeischleppen; drv, vej n.; — die Fäden einreihen, aufziehen ( v. den Webern), Cig.; — 2) n. se, sich satt schleppen; — sich müde eggen.
  93. návlak, m. = navlaka 4), Cig., Erj. (Torb.).
  94. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
  95. navlàšč, adv. = nalašč, Cig., C., Mik.; n. iskati močna vina, Jsvkr.; — tudi: nȃvlašč.
  96. navlážiti, -im, vb. pf. einfeuchten, Jan.
  97. navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.
  98. navlẹ́kati, -am, vb. impf. ad navleči; zusammenschleppen: Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
  99. navnǫ̑tər, adv. einwärts, Mur., Cig.
  100. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).

   37.048 37.148 37.248 37.348 37.448 37.548 37.648 37.748 37.848 37.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA