Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (37.501-37.600)

  1. natrę́sti, -trę́sem, vb. pf. eine gewisse Menge herabschütteln; n. sadja z drevja; — in einer gewissen Menge anstreuen: n. peska, prsti, smodnika; — bestreuen; n. tla s peskom; — zelo redko je z ljudmi natreseno barje, Levst. (Močv.).
  2. natrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) anbrechen, ein wenig brechen, C.; — 2) eine gewisse Menge brecheln; n. lanu; — 3) anreiben, Cig.; konico na kopju s strupom n., Vrt.; z oljem n., mit Oel einreiben, Cig.; natren, C.; natrt, Erj. (Min.).
  3. natŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) ein wenig anreißen, Cig., Jan.; — 2) eine gewisse Menge abreißen o. pflücken: n. cvetic, grozdja; — 3) n. se, sich satt pflücken.
  4. natŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. ein wenig aufreißen, anreißen, Cig.
  5. natrgováti, -ujem, vb. impf. ad natrgati, natrgniti; anreißen, Cig.
  6. nātrij, m. neka kemična prvina (kovina), das Natrium, Cig. (T.).
  7. natŕkati, -tȓkam, vb. pf. voll stopfen, vzhŠt.- C.; — n. puško, laden, Zora; natrkane jagode, (zum Platzen) volle Beeren, C.; — natrkan, berauscht.
  8. natŕkniti, -tȓknem, vb. pf. voll stopfen, C.; — natrknjene (= natrkane) jagode, C.
  9. natrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) n. komu ušesa, einem die Ohren voll schwätzen; — 2) n. se, sich satt trompeten.
  10. natrǫ̑ha, f. die Verhexung, ("kar se komu natrosi"), C.
  11. natrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu modern anfangen, anfaulen.
  12. nātron, m. das Natriumoxyd, das Natron.
  13. natrȏsək, -ska, m. = netresk, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  14. natrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge streuen: n. cvetic na pot; n. peska na papir; — 2) bestreuen: n. tla s cveticami; — 3) n. se, sich satt streuen.
  15. natŕpati, -am, vb. pf. vollstopfen, anstopfen, Cig., C.; — hs.
  16. nátrst, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., Ljub.; (natrst, f.: n. je širila sočnato perje po goleh, LjZv.).
  17. natrúpiti, -im, vb. pf. anbrechen, Jarn., Cig.
  18. nátrv, m. der Pfad in den Bergen, Mik.
  19. natŕžiti, -tȓžim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Geld) als Erlös beim Verkaufen zusammenbekommen; — 2) n. se, das Verkaufen (den Handel) satt bekommen.
  20. natúliti se, -im se, vb. pf. sich satt heulen.
  21. natȗra, f. 1) die Natur; — 2) die Schamtheile des Menschen; — 3) der männliche Same, vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (Rok.).
  22. naturalīst, m. einer, der nicht schulmäßig eine Kunst o. Wissenschaft betreibt o. ein Anhänger des Naturalismus, der Naturalist.
  23. natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
  24. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
  25. natvezováti, -ȗjem, vb. impf. = natvezati, Cig.; mesecu n. vid in sluh, Jurč.
  26. naúčati, -am, vb. impf. ad naučiti; = učiti, lehren, unterrichten, C., kajk.- Valj. (Rad).
  27. naúčən, -čna, adj. 1) Unterrichts-, Jan., nk.; naȗčnọ ministerstvo, nk.; Lehr-, Jan., nk.; naučne knjige, nk.; — 2) gelehrig, ogr.- C., Šol.; — 3) = poučljiv, ogr.- C.; naučni slovar, das Conversationslexicon, Jan. (H.).
  28. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
  29. naučník, m. = učitelj, ogr.- C.
  30. naudȃr, m. der Anschlag ( z. B. an eine Glocke), Cig.
  31. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
  32. naudárjati, -am, vb. impf. ad naudariti; an etwas schlagen, anheften, Cig.
  33. naudárjenje, n. die Anheftung, der Fadenschlag, Cig.; — prim. naudariti 2).
  34. naudáti, -dám, vb. pf., nk., pogl. navdati.
  35. naȗjčkati se, -am se, vb. pf. zur Genüge schaukeln: ni se mogla naujčkati otroka, LjZv.
  36. naujẹ́dati, -am, vb. impf. = ujedati, mit Vorwürfen quälen, C., Z.
  37. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
  38. naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
  39. nauráziti, -rȃzim, vb. pf. ein wenig ritzen, Jan.; (eine Wunde) aufreißen, Mur.; leicht verwunden, Volk.- M.; — beschädigen, C.; n. se, sich ein Gebrechen, eine Krankheit zuziehen, SlGor.; — nauražen, kränklich, C.; tudi: mit sittlichen Gebrechen behaftet, C.
  40. naúrok, adv. = na urok, gehörig, tüchtig, vzhŠt.- C.; n. človek, ein braver, vortrefflicher Mensch, vzhŠt.- C.
  41. naústiti, -im, vb. pf. = nahustiti, našuntati, Vrt.
  42. naušę̑snik, m. der Ohrring, V.-Cig.
  43. naužíti se, -žı̑jem se, vb. pf. zur Genüge genießen.
  44. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
  45. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  46. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
  47. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  48. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  49. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  50. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  51. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
  52. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  53. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  54. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
  55. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  56. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
  57. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  58. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  59. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  60. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
  61. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  62. návar, m. n. dati, Obacht geben, Ist.- C., Z.
  63. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
  64. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  65. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  66. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
  67. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
  68. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  69. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
  70. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  71. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  72. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  73. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
  74. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  75. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
  76. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  77. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  78. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  79. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
  80. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  81. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  82. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  83. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
  84. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
  85. navečę̑rjati se, -am se, vb. pf. sich zu Abend satt essen, ein genügendes Abendmahl nehmen.
  86. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
  87. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
  88. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  89. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  90. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  91. navę́kati se, -am se, vb. pf. sich satt weinen oder schreien.
  92. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  93. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
  94. návəlj, -vlja, m. = navel, Jan., Valj. (Rad).
  95. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
  96. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
  97. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
  98. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
  99. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
  100. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).

   37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA