Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (3.601-3.700)

  1. mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
  2. morēna, f. ledniška groblja, die Moräne ( geogr.), Cig. (T.).
  3. mōrfij, m. neki strup, das Morphium, Cig. (T.).
  4. morfīn, m. = morfij, das Morphin, Cig. (T.).
  5. morfologı̑ja, f. likoslovje, die Morphologie, Cig. (T.).
  6. mǫ̑rgati, -am, vb. impf. murren, Hip.- C.
  7. morgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = morgovati, C.
  8. morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
  9. morgováti, -ȗjem, vb. impf. murren, brummen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  10. moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
  11. morìč, -íča, m. ein schwarzer (junger) Frosch, Mur., Cig.; — die Feuerkröte (bombinator igneus), Cig., Frey. (F.).
  12. morı̑ja, f. 1) das Morden, Cig., Jan.; — 2) das Hinsterben ( z. B. infolge einer Pest), Trub., Krelj.
  13. moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
  14. moríłnost, f. die tödtliche Kraft, nk.; — die Mordlust, Cig., Jan.
  15. moríšče, n. die Mordstätte, der Richtplatz, Mur., Cig., Jan., nk.
  16. morı̑telj, m. = morivec, C.
  17. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  18. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
  19. morı̑vəc, -vca, m. der Mörder, Cig., Jan., nk.
  20. morı̑vka, f. die Mörderin, Cig., Jan., nk.
  21. morı̑vski, adj. mörderisch, Mord-, Cig., Jan.
  22. morı̑vstvọ, n. die Mörderei, Cig.
  23. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.
  24. morjáčək, -čka, m. dem. morjak; der Schiffsjunge, DZ.
  25. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  26. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
  27. 2. morje, n. = movje, vzhŠt.- C., Pjk. (Črt. 107.); (morda: morję̑, m. pl., C.).
  28. morjénje, n. das Morden, das Tödten.
  29. morjepìs, -písa, m. die Meerbeschreibung, die Oceanographie, Cig. (T.).
  30. morjepı̑səc, -sca, m. der Meerbeschreiber, Cig.
  31. morjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, Vest.
  32. morjevìd, -vída, m. die Seekarte, Jan., Cig. (T.).
  33. morjevládən, -dna, adj. meerbeherrschend, Cig.
  34. mọ̑rjiče, n. dem. morje; das Meerchen, Cig.; Napaja pobič konj'če tri, Oj pri silnem morjiči, Npes.-Schein.
  35. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme- Erj. (Torb.); — prim. morča.
  36. mōrmon, m. der Papageitaucher (mormon fratercula), Erj. (Z.).
  37. mornár, * -rja, m. der Seemann, der Matrose.
  38. mornárčək, -čka, m. dem. mornar, der Schiffsjunge, DZ.
  39. mornaríca, f. = mornarstvo, die Marine, nk.; ( hs.).
  40. mornarína, f. der Schifflohn, Meg.
  41. mornárski, adj. Seemanns-, Matrosen-; nautisch, Cig., C.
  42. mornȃrstvọ, n. 1) das Seewesen, Cig., Jan., nk.; — die Nautik, Nov.- C.; — der Seedienst, Cig., Jan.; — 2) die Seemannschaft, Cig., Jan.; — die Marine, Nov.- C.
  43. mornica, f. neka bolezen, BlKr.- DSv.
  44. morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh- Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
  45. mǫ́rnost, f. die Lauheit, Cig., Jan.
  46. morožéljnost, f. die Mordbegier, Cig.
  47. 1. mórski, adj. Meer-, See-; morska sol, das Meersalz; morske živali, die Seethiere; — morska deklica, die Seenymphe.
  48. 2. mórski, adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.
  49. morščák, m. der Seewind, Blc.-C.
  50. morščíca, f. neka črešnja, Biljana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  51. mǫ̑rščina, f. neka trta, Zavrče ( Št.)- Erj. (Torb.); črna m., die blaue Urbanitraube, die Zimmettraube, vzhŠt.- Trumm.
  52. mòrt, mórta, m. der Mörtel; — prim. stvn. morter, Levst. (Rok.).
  53. mǫ́rtər, -tra, m. = mort, Meg., Dict., Valj. (Rad), Levst. (Rok.).
  54. morti, adv. = morebiti, Volk.- C., Mik., Št.
  55. mǫ́rtnica, f. die Mörtelpfanne, Cig.
  56. mǫ́rtrnica, f. = mortnica, Hip.- C.
  57. morva, f., Mur., Nov., C., pogl. murva.
  58. mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
  59. moslavína, f. neka vinska trta, Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
  60. mōslem, m. der Muselmann, der Moslem.
  61. mọ̑st, mọ̑sta, (mostȃ), mostȗ, m. 1) die Brücke; m. na polah, die Jochbrücke, Cig. (T.); m. na škripcih ali na škripce, die Aufziehbrücke, Cig., Jan.; = most na vago, V.-Cig.; m. na vrvi, fliegende Brücke, Cig.; živi m., die Schiffbrücke, C.; — m. narediti, delati, eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; m. podreti, die Brücke abbrechen, Cig.; — 2) das Laufgerüst beim Baugerüst, Cig., ogr.- C.
  62. mostár, -rja, m. 1) der Pontonier, Cig.; — 2) der Brückenmautner, Cig., M.
  63. mostarína, f. = mostnina, das Brückengeld, DZ.
  64. mostati, -am, vb. impf. (eine Straße) pflastern, V.-Cig.; — prim. mostiti.
  65. mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.
  66. mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.
  67. mósten, -tna, adj. Brücken-.
  68. mostìč, -íča, m. dem. most; kleine Brücke, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  69. mostı̑čək, -čka, m. dem. mostič; kleines Brücklein, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  70. mostíšče, n. mostišča, Pfahlbauten, LjZv.
  71. mostíti, -ím, vb. impf. 1) eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; most mostiti, Vrt.; — 2) mit Brettern belegen, Cig.; — pflastern, Cig., Jan. (H.); ( rus.).
  72. mọ̑stje, n. das Gerüste, ogr.- C.
  73. mostníca, f. der Brückenbalken; — die Dachbodendiele, ogr.- C.
  74. mostník, m. 1) der Brückenmautner, Jarn., Mur.; — 2) der quer über den Fluss oder die Brückenjoche gelegte Balken, die Brückenruthe, Pot.- Cig.
  75. mostnína, f. das Brückengeld, die Brückenmautgebür.
  76. mostnı̑nar, -rja, m. der Brückenmautner, Cig.
  77. mostnı̑nski, adj. Brückenmaut-, Cig.
  78. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
  79. mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
  80. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
  81. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  82. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  83. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  84. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  85. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
  86. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
  87. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  88. mǫ̑škarəc, -rca, m. = moškar, DZ.
  89. mǫ̑škast, adj. bisamartig, Jan. (H.).
  90. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
  91. moškȃt, m. der Moschus, Jan.; — prim. it. muscato, adj. nach Bisam riechend.
  92. moškȃtast, adj. bisamartig, Cig.
  93. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  94. moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
  95. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  96. moškọ̑st, f. die Männlichkeit, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., nk.
  97. moškováti se, -ȗjem se, vb. impf. stolz sein, prahlen: m. se s čim, Gor.
  98. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  99. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  100. mošnjár, -rja, m. der Beutler, der Taschner, Mur., Cig.

   3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA