Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (36.001-36.100)

  1. nàdladjár, -rja, m. der Oberbootsmann, DZ.
  2. nadláhtən, -tna, adj. Oberarm-: nadlȃhtna kost, Jan.
  3. nadlahtı̑, f. pl. der Oberarm, Cig. (T.), C.
  4. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  5. nadlȃhtnica, f. das Oberarmbein, Jan., Cig. (T.).
  6. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  7. nàdlȃst, -ı̑, f. das Obereigenthum, (nadvlast) Cig.
  8. nadlȃstən, -tna, adj. obereigenthümlich, (nadvl-) Cig.
  9. nàdlastník, m. der Obereigenthümer, Jan.
  10. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  11. nàdlẹ̑čnik, m. der Oberarzt, Jan. (H.).
  12. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  13. nadlę̑ganje, n. das Belästigen, M.
  14. nadlę̑gati, -am, vb. impf. lästig fallen, Mur., Cig.; ne nadlegaj me, lass mich unbehelligt, Cig.
  15. nadlę̑gavəc, -vca, m. der Belästiger, Cig., C.
  16. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  17. nadlegovȃvəc, -vca, m. der Belästiger.
  18. nadləhtı̑, f. pl., Erj. (Som.); pogl. nadlahti.
  19. nadlə̀htnica, f., Erj. (Som.); pogl. nadlahtnica.
  20. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  21. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
  22. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
  23. nadlę̑ževati, -ujem, vb. impf. = nadlegovati, Mur., Jap., Škrinj.- Valj. (Rad); nadlę̑ž(e)vam, Škrb.
  24. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.
  25. nadlę̑žnež, m. ein lästiger Mensch.
  26. nadlę́žnik, m. lästiger Mensch.
  27. nadlı̑čje, n. ein Tuch, welches man der Leiche zur Kopfbedeckung mit ins Grab gibt, — oder dem Kinde bei der Taufe ums Haupt legt, M., Z., Mik.
  28. nadlı̑sčək, -čka, m. die Alraunpflanze (mandragora), (-lišek) Jarn., Mur., Jan.; — das Hexenkraut (circaea), (-lišek) Medv. (Rok.).
  29. nadlı̑səc, -sca, m. = nadlisček, Dict.
  30. nádlje, adv. = na dlje, na dalje, weiter, C.; da mojstra ne trudi nadlje, Krelj.
  31. nadljȗdski, adj. übermenschlich, Cig., Jan.
  32. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  33. nàdlǫ̑gar, -rja, m. der Oberförster, der Forstmeister, Cig., C.
  34. nadlọ̑ščina, f. die Trübsal, das Weh, das Ungemach, Cig., Jan.
  35. nàdlóvəc, -vca, m. der Oberjäger, Let.; računski n., der Rechnungsoberjäger, DZ.
  36. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  37. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  38. nadlǫ́žnost, f. die Mühseligkeit, das Elend; — die Bresthaftigkeit.
  39. nadnę̑vək, -vka, m. das Tagewerk, Mur., Danj.- Mik.
  40. nádnica, f. der Taglohn, Mur., Cig.; — hs.
  41. nádničar, -rja, m. der Taglöhner, Mur., Cig.; — hs.
  42. nádničarski, adj. Taglöhner-, Cig.; — prim. nadničar.
  43. nádọ, n. der stählerne Auftrag, C.; na balti ali sekiri mora biti nado, da dobro seka, BlKr.; — der Stahl, Mik.; jeklo ali n., Navr. (Let.).
  44. nadobı̑tən, -tna, adj. erblich, Erb-, Mur.; nadobitni greh, Mur.
  45. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
  46. nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).
  47. nàdoblastník, m. der Oberherr, Jan. (H.).
  48. nadodáti, -dám, vb. pf. zusetzen, zulegen, Z., Jan. (H.).
  49. nadodȃvək, -vka, m. die Zulage, Z., Jan. (H.).
  50. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
  51. nadoknják, m. der Fenstergiebel, Cig., C.
  52. nádọ̑ł, -dóla, m. der Bergabhang, Mur., C.; strm n., SlGor.; v nadol gre, es geht bergab, vzhŠt.
  53. nadółbsti, -dółbem, vb. pf. zusammenmeißeln: n. drobirja; aufmeißeln, Cig.
  54. nadọ̑łən, -łna, adj. abhängig, abschüssig, (nádołən) Mur.
  55. nadołgočásiti se, -čȃsim se, vb. pf. der Langweile überdrüssig werden.
  56. nadolọ̑žək, -žka, m. die Zulage, Valj. (Rad).
  57. nadopę́r, -rja, m., C., M., pogl. netopir.
  58. nadopláčati, -am, vb. pf. die Zahlung ergänzen, Z.
  59. nadopółniti, -im, vb. pf. ergänzen, Z., DZ.
  60. nadopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadopolniti, Zora.
  61. nadòr, -dóra, m. der Anriss, Z.
  62. nadorástati, -am, vb. impf. ad nadorasti; prim. nadorastanje.
  63. nadorásti, -rástem, vb. pf. nachwachsen, sich reproducieren, Jan. (H.).
  64. nadoráščati, -am, vb. impf. ad nadorasti, Jan. (H.).
  65. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
  66. nadovlẹ́ti, -ím, vb. pf. n. komu, genügen, befriedigen, Rib.- C.; — prim. nadovoleti.
  67. nadovolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen: ako bi vsi dohodki ne nadovoleli, DZ.
  68. nadovǫ́ljiti se, -vǫ̑ljim se, vb. pf. überdrüssig werden: n. se česa, Jan., jvzhŠt.
  69. nàdpastír, -rja, m. der Oberhirt, Cig.
  70. nàdpȃznik, m. der Oberwächter, Nov.
  71. nàdpionīr, -rja, m. der Oberpionnier, DZ.
  72. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  73. nadpísanəc, -nca, m. der Adressat, Cig.
  74. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
  75. nadpı̑sək, -ska, m. dem. nadpis, Cig.; die Ueberschrift, M.
  76. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
  77. nadpı̑snik, m. der Adressat, DZ.
  78. nadpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadpisati, überschreiben, Cig., Jan.
  79. nadpíti, -píjem, vb. pf. n. koga, jemanden im Trinken übertreffen, Cig.
  80. nadplàt, -pláta, m. der Obertheil des Schuhes, das Oberleder, Jarn.
  81. nadplǫ́dən, -dna, adj. stempelständig, epigyn ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.).
  82. nadpolovíčən, -čna, adj. über die Hälfte: nadpolovı̑čna večina, die absolute Majorität, Cig., Jan., nk.
  83. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
  84. nàdpoveljník, m. der Oberbefehlshaber, Z., nk.
  85. nàdprȃvdnik, m. državni n., der Oberstaatsanwalt, DZ., nk.
  86. nadprȃžje, n. die Oberschwelle bei der Thüre, Cig., M.
  87. nadpreglèd, -glę́da, m. die Superarbitrierung, DZ.
  88. nadpriglèd, -glę́da, m. die Supercontrole, DZ.
  89. nàdpristrǫ̑jnik, m. der Ober-Maschinenwärter, DZ.
  90. nadpȓsnik, m. die Busenschleife, Cig.
  91. nádra, -dər, n. pl. = nedra, C., Mik., vzhŠt.
  92. nadrȃbljati, -am, vb. impf. ad nadrobiti; anbrocken, Jarn.
  93. nadrȃstək, -tka, m. die Aufreizung, C.
  94. nadrástiti, -ím, vb. pf. aufreizen, aufhetzen, Meg., ogr.- M., C.; psa na koga n., einen Hund auf jemanden hetzen, Cig.; ljudstvo n., Dalm.
  95. nadrȃstnik, m. der Aufreizer, C.
  96. nadraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad nadražiti; aufhetzen, Mur., Jap. (Sv. p.).
  97. nadrážiti, -im, vb. pf. 1) aufreizen, aufhetzen, Mur., Cig., Svet. (Rok.); — 2) n. se, des Reizens, Neckens satt werden.
  98. nadredíti, -ím, vb. pf. überordnen, Cig., Jan.
  99. nadrę́dnost, f. die Ueberordnung: razmerje nadrednosti, DZkr.
  100. nadrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. mit einem langen Gegenstande stoßend vollstopfen, C.

   35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA