Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.948-36.047)

  1. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
  2. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
  3. nadẹ̑vka, f. das Füllsel, die Wurstfülle, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  4. nȃdež, m. das Nageleisen, Goriš.
  5. nàdfēvd, m. das Oberlehen, Cig.
  6. nadglasíti, -ím, vb. pf. überschallen, Cig.
  7. nadglasováti, -ȗjem, vb. pf. überstimmen, C.
  8. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
  9. nadglȃvje, n. = glava, der Säulenkopf, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  10. nadglȃvnik, m. = nadglavišče, Cig., Jan.
  11. nadglèd, -glę́da, m. = nadzor, die Aufsicht, Cig., Jan., DZ.
  12. nadglę̑dnik, m. = nadzornik, Cig., Nov., DZ.
  13. nadgledováti, -ȗjem, vb. impf. = nadzorovati, beaufsichtigen, Cig.; nadgledujoča gosposka, die die Aufsicht führende Behörde, DZ.; — controlieren, Jan.
  14. nàdgǫ̑rnik, * m. der Bergmeister, Jan.
  15. nàdgozdár, -rja, m. der Oberförster, DZ.
  16. nadgózdən, -dna, adj. über dem Walde befindlich, Cig.
  17. nàdgozdnár, m. = nadgozdar, Jan., C.
  18. nàdgozdník, m. der Forstmeister, C., DZ.
  19. nadgrǫ̑bək, -bka, m. das Grabmal, Jan., C.
  20. nadgróbən, -bna, adj. über dem Grabe befindlich, Grab-: nadgrǫ̑bni kamen, napis, Cig., Jan., nk.
  21. nadgrǫ̑bje, n. das Grabmal, Jan.
  22. nadgrǫ̑bnik, m. das Grabesdenkmal, Jan., Zora.
  23. nadhı̑šje, n. der oberste Raum unter dem Dache, Cig.
  24. nadhòditi, -hǫ́dim, vb. impf. nadhodeč, übertreffend: črez vse nadhodeča ali najvišja mogočnost, Krelj.
  25. nadíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, Zora.
  26. nadigávati, -am, vb. impf. ad nadigniti, = nadvigavati, C., ogr.- Mik.
  27. nadígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben ( z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.- Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
  28. nadìh, -díha, m. der Anhauch, Cig.; — die Aspiration ( gramm.), Cig. (T.); — der Anflug, Nov.
  29. nadíhati, -dı̑ham, I. vb. impf. ad nadehniti; inspirieren, eingeben, Cig. (T.); — II. n. se, vb. pf. zur Genüge einathmen: n. se dobrega zraka.
  30. nadı̑hnik, m. das Hauchzeichen ( gramm.), Cig.
  31. nadíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
  32. nadīr, m. der Fersenpunkt, der Fußpunkt, der Nadir, Cig. (T.), Jes.
  33. nadı̑rati, -am, vb. impf. ad nadreti; anschinden, anreißen, Jarn., Cig.
  34. nadirjástiti se, -ȃstim se, vb. pf. sich satt rennen, M.
  35. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  36. nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.
  37. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  38. nadivjáti se, -ȃm se, vb. pf. austoben, des Wüthens satt werden, Cig., Jan.
  39. nȃdjanje, n. = nadejanje, Boh., Dalm.
  40. nadjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig.; pogl. nadejati I.
  41. nȃdjati se, -am se, vb. impf. erwarten, hoffen, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., Met., Preš., nk.; n. se česa, Cig., nk.; nádjati se, Valj. (Rad); — pogl. nadejati se.
  42. nȃdka, f. der Aufsatz am Bienenstock, C.
  43. nàdkān, m. oberster Khan, Bes.
  44. nàdkancelár, -rja, m. der Erzkanzler, Jan. (H.).
  45. nadkolẹ̑nka, f. = nadkolenska kost, das Vorarmbein bei Thieren, der Kegel, Bleiw.- Cig.
  46. nàdkonjár, -rja, m. der Oberstallmeister, Jurč.
  47. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
  48. nàdkováč, m. der Oberschmied, C.
  49. nadkríliti, -im, vb. pf. überflügeln, übertreffen, Jan., nk.; — hs.
  50. nadkríljati, -am, vb. impf. ad nadkriliti, nk.
  51. nadkriljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadkriliti, übertreffen, nk.
  52. nàdkȗhar, -rja, m. der Küchenmeister, Cig.
  53. nàdkurı̑vəc, -vca, m. der Oberheizer, DZ.
  54. nàdladjár, -rja, m. der Oberbootsmann, DZ.
  55. nadláhtən, -tna, adj. Oberarm-: nadlȃhtna kost, Jan.
  56. nadlahtı̑, f. pl. der Oberarm, Cig. (T.), C.
  57. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  58. nadlȃhtnica, f. das Oberarmbein, Jan., Cig. (T.).
  59. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  60. nàdlȃst, -ı̑, f. das Obereigenthum, (nadvlast) Cig.
  61. nadlȃstən, -tna, adj. obereigenthümlich, (nadvl-) Cig.
  62. nàdlastník, m. der Obereigenthümer, Jan.
  63. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  64. nàdlẹ̑čnik, m. der Oberarzt, Jan. (H.).
  65. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  66. nadlę̑ganje, n. das Belästigen, M.
  67. nadlę̑gati, -am, vb. impf. lästig fallen, Mur., Cig.; ne nadlegaj me, lass mich unbehelligt, Cig.
  68. nadlę̑gavəc, -vca, m. der Belästiger, Cig., C.
  69. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  70. nadlegovȃvəc, -vca, m. der Belästiger.
  71. nadləhtı̑, f. pl., Erj. (Som.); pogl. nadlahti.
  72. nadlə̀htnica, f., Erj. (Som.); pogl. nadlahtnica.
  73. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  74. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
  75. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
  76. nadlę̑ževati, -ujem, vb. impf. = nadlegovati, Mur., Jap., Škrinj.- Valj. (Rad); nadlę̑ž(e)vam, Škrb.
  77. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.
  78. nadlę̑žnež, m. ein lästiger Mensch.
  79. nadlę́žnik, m. lästiger Mensch.
  80. nadlı̑čje, n. ein Tuch, welches man der Leiche zur Kopfbedeckung mit ins Grab gibt, — oder dem Kinde bei der Taufe ums Haupt legt, M., Z., Mik.
  81. nadlı̑sčək, -čka, m. die Alraunpflanze (mandragora), (-lišek) Jarn., Mur., Jan.; — das Hexenkraut (circaea), (-lišek) Medv. (Rok.).
  82. nadlı̑səc, -sca, m. = nadlisček, Dict.
  83. nádlje, adv. = na dlje, na dalje, weiter, C.; da mojstra ne trudi nadlje, Krelj.
  84. nadljȗdski, adj. übermenschlich, Cig., Jan.
  85. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  86. nàdlǫ̑gar, -rja, m. der Oberförster, der Forstmeister, Cig., C.
  87. nadlọ̑ščina, f. die Trübsal, das Weh, das Ungemach, Cig., Jan.
  88. nàdlóvəc, -vca, m. der Oberjäger, Let.; računski n., der Rechnungsoberjäger, DZ.
  89. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  90. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  91. nadlǫ́žnost, f. die Mühseligkeit, das Elend; — die Bresthaftigkeit.
  92. nadnę̑vək, -vka, m. das Tagewerk, Mur., Danj.- Mik.
  93. nádnica, f. der Taglohn, Mur., Cig.; — hs.
  94. nádničar, -rja, m. der Taglöhner, Mur., Cig.; — hs.
  95. nádničarski, adj. Taglöhner-, Cig.; — prim. nadničar.
  96. nádọ, n. der stählerne Auftrag, C.; na balti ali sekiri mora biti nado, da dobro seka, BlKr.; — der Stahl, Mik.; jeklo ali n., Navr. (Let.).
  97. nadobı̑tən, -tna, adj. erblich, Erb-, Mur.; nadobitni greh, Mur.
  98. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
  99. nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).
  100. nàdoblastník, m. der Oberherr, Jan. (H.).

   35.448 35.548 35.648 35.748 35.848 35.948 36.048 36.148 36.248 36.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA