Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.848-35.947)

  1. načèh, -čéha, m. der Riss, der Anbruch, Cig.
  2. načéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = načesniti.
  3. načehováti, -ȗjem, vb. impf. ad načehniti, Jan.
  4. nȃčək, -čka, m. = nac, Tolm.- Štrek. (Let.).
  5. načȇłək, * -łka, m. das Stirnband, Jan.
  6. 1. načę́len, -lna, adj. grundsätzlich, principiell, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — prim. načelo.
  7. načéliti, * -im, vb. pf. eine gewisse Menge Getreide aus Garben ausklopfen: načeljeno zrnje, C.
  8. načȇlje, * n. der Kopf einer Schrift: na načelju lista, am Kopfe des Scheines, DZ.
  9. načeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen (o grdem govorjenju); — 2) n. se, zur Genüge Zoten reißen.
  10. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
  11. načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
  12. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
  13. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  14. načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
  15. načẹ́njati, * -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
  16. načepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. = našopiriti se, sich aufputzen, Z.
  17. načepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt hocken, des Hockens müde werden.
  18. načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.
  19. načésniti, -čę̑snem, vb. pf. einen Anriss machen; n. se, sich ein wenig anreißen.
  20. načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
  21. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
  22. načę̑tič, adv. anfänglich, Mik.
  23. náči, adv., M., ogr.- Vest.; pogl. inači.
  24. načíčati se, -am se, vb. pf. sich satt sitzen (v otročjem govoru).
  25. načı̑čkati se, -am se, vb. pf. = načičati se.
  26. načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier ( stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform ( gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.
  27. načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Krn- Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
  28. načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
  29. načínovən, -vna, adj. Modal-, Jan. (H.).
  30. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
  31. nȃčke, -čək, f. pl. der Backtrog, Mur., V.-Cig.; — prim. nečke.
  32. načǫ́biti se, -im se, vb. pf. = našobiti se, vor Unwillen den Mund verziehen, C.
  33. načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
  34. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
  35. načŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinkritzeln, Z., nk.; podpisi na zidih načrkani, Jurč.
  36. načŕniti, -im, vb. pf. ein wenig schwarz machen, Z.; anschwärzen ( fig.); načrnjen, anrüchig, Cig.
  37. načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
  38. načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
  39. načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
  40. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
  41. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
  42. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
  43. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
  44. načrtovȃvəc, -vca, m. der Entwerfer, Cig.
  45. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
  46. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  47. nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
  48. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  49. nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
  50. 1. nadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad nadati, Cig.
  51. 2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  52. nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
  53. nadȃljək, -ljka, m. die Fortsetzung, DZ.
  54. nadaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, fortfahren, Cig., Jan., nk.
  55. nadaljevȃvəc, -vca, m. der Fortsetzer, Cig., nk.
  56. nadȃrba, f. das Beneficium, die Pfründe, C., SlN.
  57. nadȃrbenik, m. der Präbendar, der Pfründner, DZ.; — hs.
  58. nadȃrək, -rka, m. die Zubesserung, das Geschenk, C.
  59. nadarı̑telj, m. der Beschenker, kajk.- Valj. (Rad).
  60. nadaríti, -ím, vb. pf. begaben: nadarjèn ( nav. nadárjen), begabt, talentiert, nk.; — hs.
  61. nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
  62. nadárjenik, m. nadarbenik, C., Jan. (H.).
  63. nȃdast, adj. voll fehlerhafter Ansätze, Verdickungen: nadasta nit, Cig., Polj.; — prim. nada 1), c).
  64. nadáti, -dám, vb. pf. daraufgeben, zugeben, eine Zugabe geben, Mur., Cig.
  65. nȃdati se, -am se, vb. impf. = nadejati se, Z., nk.; — hs.
  66. nadávati, -am, vb. impf. ad nadati, Mur.
  67. nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
  68. nàdbı̑skup, m. = nadškof, nk.
  69. nadbòj, -bója, m. die Oberschwelle (bei der Thüre), Guts.- Cig.
  70. nàdbołnı̑čar, -rja, m. der Ober-Krankenwärter, DZ.
  71. nadbrǫ̑jnik, m. der Supernumeräre, Jan. (H.).
  72. nàdčȃstnik, m. der Oberofficier, Jan., nk.
  73. nadčlovẹ́ški, adj. übermenschlich, Cig., Jan., M., nk.
  74. nadčútən, -tna, adj. übersinnlich, transcendental, Cig. (T.), C., Lampe (D.).
  75. nadčúvati, -am, vb. impf. überwachen, C., Jan. (H.).
  76. nàddesę̑tnik, m. der Feldwebel, der Oberjäger, Jan. (H.).
  77. nàddijákon, m. der Archidiakon, nk.
  78. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
  79. naddúrən, -rna, adj. über der Thür befindlich, Cig., M.
  80. naddȗrnik, m. der Thürgiebel, (naddvernik) Cig.
  81. naddvę́rən, -rna, adj. = nadduren, Mur.
  82. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
  83. nadəgáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schleudern: n. drv v peč, Gor.; — 2) durchprügeln, Cig.; — 3) n. se, das Rütteln, Stoßen u. dgl. satt bekommen, Z.
  84. nadəhníti, -dáhnem, vb. pf. = nadahniti, anhauchen; (nadehnem, ogr.- M.).
  85. nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.
  86. nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
  87. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
  88. nadẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) das Fournier, das Belegholz, Cig.; — 2) der Gewehrschaft, (nadev) M.; — 3) die Achse beim Wagen, BlKr.
  89. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
  90. nadẹlávati, -am, vb. impf. ad nadelati; — on mu le pot nadelava, Ravn.
  91. nadẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken: n. koga s čim, ogr.- C., M.; z velikimi darmi n. koga, kajk.- Valj. (Rad).
  92. nadẹ́ljati, -am, vb. impf. ad nadeliti, kajk.- Valj. (Rad).
  93. nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
  94. nȃdepȏłn, adj. = nade poln, hoffnungsvoll, (po nem.).
  95. nádər, -dra, m. der Unterhals, die Wamme, Cig., Met., Mur.
  96. nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
  97. nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
  98. nadẹváč, m. 1) der Auflader, Dol.; — 2) der die Würste füllt, Valj. (Rad).
  99. nadẹvȃłnik, m. die Wurstspritze, Z.
  100. nadẹ́vanje, n. 1) das Aufladen, Dol.; — 2) die Füllung (von Speisen), Mur., Cig.

   35.348 35.448 35.548 35.648 35.748 35.848 35.948 36.048 36.148 36.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA