Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.801-35.900)


  1. 2. nabrę̑nkati, -am, vb. pf. 1) schwängern: žensko n., Erj. (Torb.); — 2) n. se vina, sich mit Wein berauschen, LjZv.
  2. nabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. 1) anschwellen machen: nabrenknjen, = nabrekel, angeschwollen, C.; vollgestopft, C.; — 2) schwängern, Tolm.
  3. nabrésti, -brédem, vb. pf. 1) einen Streich spielen: n. komu kaj, n. jo komu, Cig., M.; — 2) n. se, sich müde waten, Cig.
  4. nabrẹ́žen, -žna, adj. am Ufer befindlich, Ufer-, nk.
  5. nabrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchwichsen, Zora; besiegen (in einem Process), ins Bockshorn jagen, Polj.; — 2) n. se, sich aufputzen, Z.
  6. nabríti se, -brı̑jem se, vb. pf. das Barbieren satt bekommen, Cig.
  7. nabrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. anspritzen, Cig.
  8. nabŕkati, -bȓkam, vb. pf. 1) snega je malo nabrkalo (= nekoliko se ga je naletelo), Gor.; — 2) nabrkan = narezan ( n. pr. list kake rastline), Krn- Erj. (Torb.).
  9. nabrljúzgati, * -ȗzgam, vb. pf. abohrfeigen, Jan. (H.).
  10. nabȓskati, -am, vb. pf. anscharren: kokoš je zemlje nabrskala; — točo komu n. (= narediti), LjZv.
  11. nabrúsiti, -im, vb. pf. scharf schleifen, schärfen; nabrušen nož, meč; — nabrušen jezik, eine scharfe Zunge; — n. koga, aufhetzen, C.
  12. nabȓzdnica, f. der Sprungriemen beim Pferde, V.-Cig.
  13. nabȗckati, -am, vb. pf. = nabodckati, bespicken, Cig.
  14. nabúčati se, -ím se, vb. pf. sich satt tosen.
  15. nabudláti, -ȃm, vb. pf. füllen (von Speisen), Cig.; z zeljem nabudlan, Cig.; n. klobaso, Z.
  16. nabúhəł, -hla, adj. bauschig, wulstig, Cig.; — schwülstig, Jan.; bombastisch, Cig. (T.).
  17. nabúhlost, f. die Aufgedunsenheit, Cig.; — die Schwülstigkeit, Jan.; der Bombast, Cig. (T.).
  18. nabúhniti, -bȗhnem, vb. pf. 1) aufdunsen, Cig.; — 2) auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.; n. se, aufdunsen, anschwellen, Cig.; — nabuhnjen, aufgedunsen: n. obraz, Cig.; bauschig, Cig.
  19. nabȗhnjenəc, -nca, m. ein aufgedunsener Mensch, Cig.
  20. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
  21. nabúlati, -am, vb. pf. füllen: klobase n., Jan.; — prim. bulati.
  22. nabúliti se, -im se, vb. pf. aufdunsen: nabuljen, aufgeblasen, Bes.
  23. nabȗnkati, -am, vb. pf. abpauken, abprügeln.
  24. nabúriti, -im, vb. pf. erzürnen, Jan.; naburjen, aufgebracht, Gor.
  25. nabȗšək, -ška, m. der Puffärmel, Jan. (H.).
  26. nàc, náca, m. = norec ( prim. tirol.-nem. natz, alberne Person), Tolm.- Štrek. (Let.).
  27. nacácati, -am, vb. pf. ankleistern, Jan. (H.).
  28. nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
  29. nacẹ́jati, -am, vb. impf. ad nacediti.
  30. nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
  31. nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten ( bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
  32. nacẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nacepiti 2), (nacepovati) Cig.
  33. nacı̑frati, -am, vb. pf. schmücken: ves pisan in ves nacifran, LjZv.
  34. nacijáziti, -im, vb. pf. zusammenschleppen, eilig zusammenbringen, Gor.
  35. nacìk, -cíka, m. der säuerliche Beigeschmack des Weines, (nácik) jvzhŠt.; — der Beigeschmack ( fig.), Ravn.- Valj. (Rad).
  36. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
  37. nacízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, M., Z.
  38. nacı̑znik, m. ein Hütchen zur Erhebung der Brustwarzen, Mur.
  39. nacurẹ́ti, -ím, vb. pf. ansickern.
  40. nacurljáti, -ȃm, vb. pf. = nacureti, Cig.
  41. nacúzati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen.
  42. nacvíliti se, -im se, vb. pf. sich satt winseln.
  43. nacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. in einer gewissen Menge im Fett backen; za pojedino mnogo n.; boba n. za semenj, Polj.
  44. načákati se, * -am se, vb. pf. des Wartens satt werden.
  45. načəbljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt flüstern oder lispeln, Cig.
  46. načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
  47. načəčkáti, -ȃm, vb. pf. = načrčkati.
  48. načèh, -čéha, m. der Riss, der Anbruch, Cig.
  49. načéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = načesniti.
  50. načehováti, -ȗjem, vb. impf. ad načehniti, Jan.
  51. nȃčək, -čka, m. = nac, Tolm.- Štrek. (Let.).
  52. načȇłək, * -łka, m. das Stirnband, Jan.
  53. 1. načę́len, -lna, adj. grundsätzlich, principiell, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — prim. načelo.
  54. načéliti, * -im, vb. pf. eine gewisse Menge Getreide aus Garben ausklopfen: načeljeno zrnje, C.
  55. načȇlje, * n. der Kopf einer Schrift: na načelju lista, am Kopfe des Scheines, DZ.
  56. načeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen (o grdem govorjenju); — 2) n. se, zur Genüge Zoten reißen.
  57. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
  58. načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
  59. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
  60. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  61. načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
  62. načẹ́njati, * -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
  63. načepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. = našopiriti se, sich aufputzen, Z.
  64. načepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt hocken, des Hockens müde werden.
  65. načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.
  66. načésniti, -čę̑snem, vb. pf. einen Anriss machen; n. se, sich ein wenig anreißen.
  67. načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
  68. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
  69. načę̑tič, adv. anfänglich, Mik.
  70. náči, adv., M., ogr.- Vest.; pogl. inači.
  71. načíčati se, -am se, vb. pf. sich satt sitzen (v otročjem govoru).
  72. načı̑čkati se, -am se, vb. pf. = načičati se.
  73. načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier ( stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform ( gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; hs.
  74. načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Krn- Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
  75. načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
  76. načínovən, -vna, adj. Modal-, Jan. (H.).
  77. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
  78. nȃčke, -čək, f. pl. der Backtrog, Mur., V.-Cig.; — prim. nečke.
  79. načǫ́biti se, -im se, vb. pf. = našobiti se, vor Unwillen den Mund verziehen, C.
  80. načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
  81. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
  82. načŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinkritzeln, Z., nk.; podpisi na zidih načrkani, Jurč.
  83. načŕniti, -im, vb. pf. ein wenig schwarz machen, Z.; anschwärzen ( fig.); načrnjen, anrüchig, Cig.
  84. načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
  85. načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
  86. načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
  87. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
  88. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
  89. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
  90. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
  91. načrtovȃvəc, -vca, m. der Entwerfer, Cig.
  92. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
  93. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  94. nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
  95. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  96. nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
  97. 1. nadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad nadati, Cig.
  98. 2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  99. nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
  100. nadȃljək, -ljka, m. die Fortsetzung, DZ.

   35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA