m (35.701-35.800)

35701. 1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
35702. 2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
35703. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
35704. nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!
35705. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
35706. naapnáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Kalkbrennen zusammenbringen.
35707. nabàd, -báda, m. der Stachel, der Sporn, Guts., Jarn., Mur.
35708. nabȃda, f. = nabad, Guts., Jarn., Mur.
35709. nabȃdati, -am, vb. impf. ad nabosti; 1) aufspießen; srakoper kukce, kobilice nabada na trnje, Erj. (Ž.); — 2) kleine Stiche in etwas machen, anstechen, Cig.; — durchspicken, Cig.; — punktieren, Cig.
35710. nabȃdək, -dka, m. = nabodek, C., Valj. (Rad).
35711. nabáhati se, -am se, vb. pf. sich satt prahlen; ali se še nisi nabahal? Cig.
35712. nabáhniti, -nem, vb. pf. zufällig treffen: n. na koga, Dol.- Mik.
35713. nabarantáti se, -ȃm se, vb. pf. des Handeltreibens satt werden.
35714. nabȃrvati, -am, vb. pf. mit Farbe anstreichen.
35715. nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
35716. nabasávati, -am, vb. impf. ad nabasati, Mur.
35717. nabasováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabasati, Jan.
35718. nabátiti, -im, vb. pf. abprügeln, C.
35719. nabáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, beistellen, Cig., Jan., C., nk.; n. denarja, Geld aufbringen, DZ.; n. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig.; — hs.
35720. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
35721. nabəhníti, -báhnem, vb. pf. = nabahniti: n. na kačo, BlKr.
35722. nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.
35723. nabẹljȃva, f. ein in einen Baum gehauenes Zeichen, die Lache, Cig.
35724. naberáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) durch Betteln zusammenbringen, zusammenbetteln; — 2) n. se, des Bettelns satt werden.
35725. nabę̑rək, -rka, m. 1) = nabor, die Falte, C.; — 2) kar se nabere: naberki krvi, Blutansammlungen, C.
35726. nabesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich müde reden, Jan. (H.).
35727. nabẹsnẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt toben, sich austoben, Jan. (H.).
35728. nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
35729. nabəzáti, -ȃm, vb. pf. voll stopfen, voll laden: nabezane vozove domu voziti, Ravn.
35730. nabę́zgati se, -am se, vb. pf. = nabezljati se, Št.
35731. nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.
35732. nabíčati se, -bı̑čam se, vb. pf. sich satt peitschen, Cig.
35733. nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
35734. nabijáłən, -łna, adj. zum Laden ( z. B. eines Pöllers) gehörig, Cig.
35735. nabijȃłnik, m. 1) der Ladestock, Cig., DZ.; — 2) der Reifschlägel, Cig., C.
35736. nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
35737. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
35738. nabı̑ra, f. 1) die Sammlung, die Einsammlung; n. novincev, vojaška n., die Recrutierung, Cig., Jan., nk.; — 2) = zbirka, Cig.
35739. nabiráč, m. der Sammler; — der Werber, C.
35740. nabirȃłnica, f. 1) die Werbeanstalt, Cig.; — 2) = nabiralnik, C., DZ.; — 3) der Conductor an der Elektrisiermaschine, Let.
35741. nabirȃłnik, m. der Sammelkasten ( z. B. für Briefe), nk.
35742. nabíranje, n. 1) das Sammeln; n. vojaških novincev, die Werbung, die Recrutierung, Cig., nk.; — 2) das Anreihen ( z. B. von Perlen); — 3) das Fälteln.
35743. nabirȃtelj, m. der Sammler, nk.
35744. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
35745. nabíravəc, -vca, m. der Sammler, der Collectant; n. narodnih pesni, der Volksliedersammler, Cig.; — der Anwerber ( z. B. von Soldaten), Cig., Jan.
35746. nabíravka, f. die Sammlerin, Cig., Jan., C.
35747. nabı̑rək, -rka, m. 1) das Gesammelte, die Lese, Cig., Jan.; nabirki, das Sammelwerk, Cig.; — 2) die Falte, Cig.
35748. nabı̑rən, -rna, adj. Sammlungs-, Jan.
35749. nabı̑rka, f. = zbirka, die Sammlung, Cig.
35750. nabı̑rljivost, f. der Sammelfleiß, Cig.
35751. nabı̑rnik, m. der Collectant, Cig.; — der Compilator, Cig.
35752. nabı̑tək, -tka, m. 1) das Placat, C.; — 2) = naboj 3), die Ladung, C.
35753. nabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.- Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
35754. nabivȃłnik, m. les, s katerim sodar nabija obroče na sod, Koborid- Erj. (Torb.).
35755. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
35756. nablátiti, -blȃtim, vb. pf. anschlämmen, Cig.; n. se, mit Schlamm überzogen werden, Cig.
35757. nablaznẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt rasen, LjZv.
35758. nablázniti, -im, vb. pf. berücken, C.
35759. nablážiti se, -im se, vb. pf. = naužiti se, (nablažíti se): Da se blaga nablažimo In sosede pogostimo, Levst. (Zb. sp.).
35760. nablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
35761. nablę́jati se, -jam se, -jem se, vb. pf. sich satt blöken, Jan. (H.).
35762. nablésti, -blédem, vb. pf. ungereimtes Zeug zusammenreden, zusammenphantasieren.
35763. nablískati, -am, vb. pf. 1) abprügeln: n. koga, C.; — 2) nabliskalo se je, es hat ausgeblitzt, Cig.
35764. nabljuváti, -bljúvam, -bljújem, vb. pf. eine gewisse Menge von einer Sache ausspeien; nabljuval je skledico krvi.
35765. nablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) eine bestimmte Menge flüssiges Viehfutter mengen, Z.; — 2) n. se = blojenja se naveličati.
35766. nabǫ̑bnati se, -am se, vb. pf. sich satt trommeln.
35767. nabòd, -bóda, m. 1) das Aufspießen, Cig.; — 2) der Anstich, Cig.
35768. nabọ̑dckati, -am, vb. pf. durchspicken, (-bockati) Cig.
35769. nabȏdək, -dka, m. eig. ein kleiner Stich: der Punkt, Valj. (Rad).
35770. nabòj, -bója, m. 1) das Angeschlagene, der Beschlag, Cig.; — die Plackarbeit (placage, arch.), h. t.- Cig. (T.); — 2) der Böttchertriebel, C.; — 3) die Ladung ( z. B. eines Gewehres), die Patrone, Cig., C., DZ., nk., BlKr.; z dvojnim nabojem, doppelt geladen, Cig.; — 4) eine Wand von angestampfter Erde, C., Z.; — tudi: náboj, Valj. (Rad).
35771. nabȏjec, * -jca, m. der Böttchertriebel, Cig., C.
35772. nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.
35773. nabojeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt kämpfen, kampfmüde werden, Cig.
35774. nabǫ́jnost, * f. Kampflust, die Streitbegier, Jan., Gor.
35775. nabókati, -am, vb. pf. (eine Höhlung) ausfüllen, C.
35776. nabòr, -bóra, m. 1) vojaški n., die Recrutierung, Jan., C., nk.; v n. klicati, zur Stellung einberufen, Levst. (Nauk); konjski n., die Pferdeassentierung, Levst. (Nauk); — 2) die zusammengebrachten Dinge, die Sammlung, V.-Cig.; — n. biserov, die Perlenschnur, SlN.; n. črnih koral, Jurč.; — 3) etwas Gefaltetes, das Gekröse, Cig.; n. ruha, der Faltenwurf, Cig. (T.); — tudi: nábor, -bóra, Levst. (Nauk).
35777. nabore, m., pogl. nebore.
35778. naboríti se, -ím se, vb. pf. des Ringens überdrüssig werden, Cig.
35779. nabornják, m. das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.), Erj. (Z.).
35780. nabósti, -bódem, vb. pf. 1) aufspießen, aufstecken; n. kaj na vilice; muho na iglo n.; — 2) einen nicht tiefen Stich machen, anstechen; n. klobaso; — 3) n. podobo, (bei den Nähterinnen) ein Muster abstechen, Cig.
35781. nabotẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschwellen, dick werden: nabotelo hlodje, Z.
35782. nabotíti se, -ím se, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, C.; — vrata se nabotijo od mokrote, Savinska dol.- C.; — nabočen, angeschwollen, C.
35783. nabọ̑zəc, -zca, m. = sveder, Jan., Mik., Rez.- Baud.; — prim. stvn. nabagēr, Naber, Nabinger, Mik. (Et.).
35784. nabọ̑žəc, -žca, m. = nabozec, Cig., Gor., Kor.
35785. nabǫ́žən, -žna, adj. fromm, religiös, Mur., Jan., Cig. (T.); ( stsl., češ.).
35786. nabrȃjati, -am, vb. impf. ad nabrojiti = naštevati, C.
35787. nabránati se, -am se, vb. pf. des Eggens satt werden.
35788. nabránəc, m. 1) nabranci, die angeworbene Mannschaft, Cig.; — 2) die Falte: rokavi brez nabrancev, BlKr.
35789. nabrániti se, -im se, vb. pf. branjenja se naveličati.
35790. nabrȃnki, m. pl. die spitz zulaufenden Falten eines Kleides, die Gehre, Cig.
35791. nabrásati se, -am se, vb. pf. des Beschmutzens satt werden, Lašče- Levst. (M.).
35792. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
35793. nabrázditi, -im, vb. pf. = naorati, ausfurchen, Cig.
35794. nabrę̑cati, -am, vb. pf. = podbrecati, aufschürzen, Z., Burg. (Rok.).
35795. nabrę́hati se, -am se, vb. pf. sich müde husten, Polj.
35796. nabrẹ̑jiti se, -im se, vb. pf. trächtig werden, (o ovcah) Dalm.
35797. nabrę́kəł, -kla, adj. angeschwollen, aufgeworfen: nabrekla ustna, aufgeworfene Lippen, Erj. (Som.); nabrekla pšenica, der Kegelweizen, Cig.
35798. nabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. anschwellen, aufdunsen, Jan., C., Erj. (Som.); seme nabrekne, Nov.; žile na obrazu mu nabreknejo, Erj. (Izb. sp.).
35799. nabrę̑ncati, -am, vb. pf. aufbauschen ( fig.): košato nabrencana razlaka, Levst. ( LjZv.).
35800. 1. nabrę̑nkati, -am, vb. pf. 1) anklimpern; — 2) durchprügeln, Jan.

   35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani