m (35.648-35.747)

35648. 2. lȗsk, m. 1) die Schote, Mur., Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.), Krn- Erj. (Torb.); — 2) die Haut des Getreidekornes: pl. luski, die Kleien, Jarn.; ajdovi luski, Cig., M., Polj., Dol.; — na lusk semleti ajdo, fein vermahlen, Ig (Dol.); — 3) die Kopfschuppe, Cig., M., C., Dol.
35649. lȗska, f. 1) die Schuppe; ribe so navadno pokrite z luskami, Erj. (Ž.); — 2) die Haut des Getreidekorns, Cig., Rib.- M.; ajdove luske, Gor.
35650. luskáč, m. der Knacker, Jan. (H.).
35651. 1. lúskanje, n. das Schnalzen, das Klatschen, Meg., Cig.
35652. 2. lúskanje, n. das Aufknacken der Schoten, Mur.
35653. lȗskast, adj. schuppenartig, Cig., Jan.; — schuppig, Erj. (Min.).
35654. luskáš, m. das Schuppenreptil, h. t.- Cig.
35655. 1. lúskati, lȗskam, vb. impf. schnalzen, Cig., Jan.; klatschen, Cig., Jan., M.; z rokami l., Trub., Dalm.; plätschern, M.; valovi luskajo, Cig.; z vrati l., die Thüren zuschlagen, M.; — l. koga, schlagen, M.; v lice l. koga, Schönl.; krohotali se ti bodo in te luskali, Vod. (Izb. sp.).
35656. 2. lúskati, -am, vb. impf. 1) = luščiti, ausschoten, Mur., M.; schälen: bučno seme l., Kürbiskerne schälen, Mur., C.; — 2) luskati ribo, den Fisch abschuppen, Cig.
35657. 3. lȗskati, -am, vb. impf. = luckati, Cig., Jan., Npes.-Vraz; pijanci žganje luskajo, Slom.
35658. lúskavəc, -vca, m. 1) einer, der ausschotet, schält, Mur.; — 2) das Schuppenthier, Cig. (T.); (-ovec), Cig., Jan.; kratkorepi l., das kurzschwänzige Schuppenthier (manis brachyura), veleluski l., das großschuppige Schuppenthier (manis Temminkii), Erj. (Ž.); — der Kernbeißer (loxia coccosthraustes), Frey. (F.); — 3) der Lepidolith, Cig. (T.), Erj. (Min.); — 4) škrlatni l., die Flammenblume, Cig.; = plamenka (phlox Drumondi), Cv.
35659. lúskavka, f. die Schuppenwurz, das Amblatt (lathraea squamaria), Cig.; — prim. lusnec.
35660. lȗskica, f. dem. luska: očesna leča je sestavljena iz tenkih luskic (Häutchen), Žnid.
35661. luskína, f. 1) der Fruchtbalg, die Samenhülse, Cig., Mik.; — luskine, leere Schotenhülsen, C.; — 2) die Schuppe; luskine, die Haarschuppen, V.-Cig.
35662. luskínast, adj. schuppenartig, Cig.; — schuppig, Mur., Z.; luskinasta glava, Cig.
35663. lúskniti, lȗsknem, vb. pf. einen Klatsch- oder Schnalzlaut hervorbringen, Z.; ein Schnippchen schlagen, Cig.
35664. luskorìł, -ríla, m. der Caramuru (lepidosiren paradoxus), Erj. (Ž.).
35665. lȗskov, adj. aus feinem Heidenmehl: luskovi žganci, luskova moka, Dol.; — prim. 2. lusk 2).
35666. lȗskovci, m. pl. Heidenkleien, Dol.
35667. lȗsnəc, -nəca, m. die Schuppenwurz (lathraea squamaria), Tuš. (R.), LjZv.
35668. lúsniti, lȗsnem, vb. pf. = luskniti, Valj. (Rad).
35669. lȗšč, m. = lusnec, Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
35670. lȗščəc, -ščəca, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
35671. lȗščək, -čka, m. dem. lusk; das Schötchen, Jan., Tuš. (B.).
35672. luščę́nəc, -nca, m. der Wachtelweizen (melampyrum arvense), C.
35673. luščı̑łnica, f. die Getreidegerbemühle, Cig.
35674. luščína, f. die Fruchthülse, die Schote; — die harte Schale der Nüsse, der Eier u. dgl., Mur., Jan., C.; jajčne lupine ali luščine, Navr. (Let.); orehove luščine, jvzhŠt.; — ein schaliges Gefüge ( min.), Cig. (T.); — die Schuppe, C., Dalm., Štrek.
35675. luščínast, adj. hülsenförmig, Cig.; — schalig ( min.), Cig. (T.).
35676. luščı̑nje, n. coll. Fruchthülsen, harte Obstschalen, Mur., C., M.
35677. 1. lúščiti, -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
35678. 2. lúščiti, lȗščim, vb. pf. = luskniti: z rokami l., C.
35679. lȗščnəc, -nəca, m. das Täschelkraut (thlaspi arvense), C.
35680. lúštək, -štka, m. = luštrek, Dol.
35681. lúštrek, m. das Liebstöckel (levisticum off.), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Kr.- Levst. (Rok.); (lustrak, Josch); — prim. srlat. lubisticum, Mik. (Et.).
35682. lútati, -am, vb. impf. mühsam, sorgfältig suchen, C.; kostanje iz ježic l., C.; iglo v slami l., C.; — mühsam, langsam, ohne Erfolg etwas thun, C.; — langsam gehen, C.
35683. luterȃn, m. der Lutheraner.
35684. luterȃnəc, -nca, m. = luteran.
35685. luterȃnstvọ, n. das Lutherthum.
35686. lúterstvọ, n. das Lutherthum, Cig.
35687. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
35688. lúzgati, -am, vb. impf. = 2. luskati, schälen, Dol.- Mik.
35689. lúža, f. die Pfütze, die Lache; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Npreg.
35690. lȗžar, -rja, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) die Pfuhlschnepfe, C.
35691. 1. lúžən, -žna, adj. Laugen-, Cig., Jan.; — laugenhaft, Cig. (T.), Erj. (Min.); — laugig, Mur.
35692. 2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
35693. lúžica, f. dem. luža, kleine Pfütze.
35694. lȗžič, m. = lug, die Lauge, C.
35695. lužílọ, n. die Lauge als Beizmittel, die Beizbrühe, Cig., C.; — = žehta, C.
35696. lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
35697. lužı̑vəc, -vca, m. der Beizer, Cig.
35698. lȗžnar, -rja, m. der Gerber, ogr.- C.
35699. 1. lȗžnik, m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.
35700. 2. lȗžnik, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) hrast z debelim želodom in mehkim lesom, C.
35701. 1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
35702. 2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
35703. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
35704. nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!
35705. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
35706. naapnáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Kalkbrennen zusammenbringen.
35707. nabàd, -báda, m. der Stachel, der Sporn, Guts., Jarn., Mur.
35708. nabȃda, f. = nabad, Guts., Jarn., Mur.
35709. nabȃdati, -am, vb. impf. ad nabosti; 1) aufspießen; srakoper kukce, kobilice nabada na trnje, Erj. (Ž.); — 2) kleine Stiche in etwas machen, anstechen, Cig.; — durchspicken, Cig.; — punktieren, Cig.
35710. nabȃdək, -dka, m. = nabodek, C., Valj. (Rad).
35711. nabáhati se, -am se, vb. pf. sich satt prahlen; ali se še nisi nabahal? Cig.
35712. nabáhniti, -nem, vb. pf. zufällig treffen: n. na koga, Dol.- Mik.
35713. nabarantáti se, -ȃm se, vb. pf. des Handeltreibens satt werden.
35714. nabȃrvati, -am, vb. pf. mit Farbe anstreichen.
35715. nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
35716. nabasávati, -am, vb. impf. ad nabasati, Mur.
35717. nabasováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabasati, Jan.
35718. nabátiti, -im, vb. pf. abprügeln, C.
35719. nabáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, beistellen, Cig., Jan., C., nk.; n. denarja, Geld aufbringen, DZ.; n. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig.; — hs.
35720. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
35721. nabəhníti, -báhnem, vb. pf. = nabahniti: n. na kačo, BlKr.
35722. nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.
35723. nabẹljȃva, f. ein in einen Baum gehauenes Zeichen, die Lache, Cig.
35724. naberáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) durch Betteln zusammenbringen, zusammenbetteln; — 2) n. se, des Bettelns satt werden.
35725. nabę̑rək, -rka, m. 1) = nabor, die Falte, C.; — 2) kar se nabere: naberki krvi, Blutansammlungen, C.
35726. nabesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich müde reden, Jan. (H.).
35727. nabẹsnẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt toben, sich austoben, Jan. (H.).
35728. nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
35729. nabəzáti, -ȃm, vb. pf. voll stopfen, voll laden: nabezane vozove domu voziti, Ravn.
35730. nabę́zgati se, -am se, vb. pf. = nabezljati se, Št.
35731. nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.
35732. nabíčati se, -bı̑čam se, vb. pf. sich satt peitschen, Cig.
35733. nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
35734. nabijáłən, -łna, adj. zum Laden ( z. B. eines Pöllers) gehörig, Cig.
35735. nabijȃłnik, m. 1) der Ladestock, Cig., DZ.; — 2) der Reifschlägel, Cig., C.
35736. nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
35737. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
35738. nabı̑ra, f. 1) die Sammlung, die Einsammlung; n. novincev, vojaška n., die Recrutierung, Cig., Jan., nk.; — 2) = zbirka, Cig.
35739. nabiráč, m. der Sammler; — der Werber, C.
35740. nabirȃłnica, f. 1) die Werbeanstalt, Cig.; — 2) = nabiralnik, C., DZ.; — 3) der Conductor an der Elektrisiermaschine, Let.
35741. nabirȃłnik, m. der Sammelkasten ( z. B. für Briefe), nk.
35742. nabíranje, n. 1) das Sammeln; n. vojaških novincev, die Werbung, die Recrutierung, Cig., nk.; — 2) das Anreihen ( z. B. von Perlen); — 3) das Fälteln.
35743. nabirȃtelj, m. der Sammler, nk.
35744. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
35745. nabíravəc, -vca, m. der Sammler, der Collectant; n. narodnih pesni, der Volksliedersammler, Cig.; — der Anwerber ( z. B. von Soldaten), Cig., Jan.
35746. nabíravka, f. die Sammlerin, Cig., Jan., C.
35747. nabı̑rək, -rka, m. 1) das Gesammelte, die Lese, Cig., Jan.; nabirki, das Sammelwerk, Cig.; — 2) die Falte, Cig.

   35.148 35.248 35.348 35.448 35.548 35.648 35.748 35.848 35.948 36.048  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani