Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.248-35.347)

  1. ljudožèr, -žę́ra, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  2. ljudožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, Cig., Jan., C.
  3. ljudožę̑rka, f. die Menschenfresserin, Cig.
  4. ljudožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei, Jan. (H.).
  5. ljudožŕtje, n. die Menschenfresserei, Cig.
  6. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  7. ljȗdstvən, -vəna, adj. Volks-, M., C.
  8. ljȗdstvọ, n. die Menschen, das Volk; veliko ljudstva je bilo na senjmu; priprosto lj., das gemeine Volk; — tudi: ljudstvọ̀, Valj. (Rad).
  9. ljúlika, f., Mur., Cig., Jan., pogl. ljuljka.
  10. ljȗlj, m. die Dachtrespe (bromus tectorum), Medv. (Rok.).
  11. ljúljčən, -čna, adj. 1) Lolch-; — 2) vom Lolch betäubt, Mik.
  12. ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).
  13. ljun, m., Cig., Jan., pogl. lunj.
  14. ljȗščak, m. der Menschenkoth, Jan.; — prim. ljudski.
  15. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
  16. ljutẹ́ti, -ím, vb. impf. wild, heftig sein, C.
  17. ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.- Valj. (Rad).
  18. ljȗtnik, m. ein grausamer Mensch, der Tyrann, Mur., C.
  19. ljútost, f. die Grimmigkeit, die Grausamkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  20. lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.
  21. lǫ́ba, f. der Abscess, das Aas (veliko ulje brez vršiča), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  22. lobánja, f. 1) die Hirnschale, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.); — 2) die Anhöhe, die Bergkammgegend, Poh.- C.; — prim. stsl. lъbъ, die Hirnschale.
  23. lǫ̑bnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  24. lobǫ́d, m. = labod, Levst. ( LjZv.); ("lobòt", Alas.).
  25. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
  26. lobódəlj, -dlja, m. = bobovnik, C.
  27. lobódica, f. der wilde Rosmarin (ledum palustre), C.
  28. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  29. locȃnj, -cȃnja, m. = locən, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Mik., Notr., Dol.; (tudi: lócanj, -ȃnja, Dol.); polhove škatle na l. narejene, Slc.
  30. locánjica, f. dem. locanja, V.-Cig., Dol.
  31. locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).
  32. lócən, -cna, m. gebogener Stab, der Bogen, der Bügel; die Handhabe an einem Handkorbe; — der Bogen am Ochsenjoch, Cig., Laško ( Št.); — locen v dimljah, der Schamring, Mur., Cig.; — die Bügeldohne (eine Art Vogelschlinge), Mur., V.-Cig., Jan.; l. ptičem nastavljen, Cig.; — locni = krplje, das Futter- oder Laubnetz, C., vzhŠt.
  33. lǫ́cənj, -cnja, m. = locen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — die gebogene Rebe, BlKr.; ukrivljena palica pri pletenici, Ip.- Erj. (Torb.).
  34. lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.
  35. locnáč, m. der Henkelkorb, C.
  36. lócnast, adj. = locnat, Mur.
  37. locnàt, -áta, adj. mit einem Henkelbogen versehen; locnata košara.
  38. locnjáčəc, -čca, m. dem. locnjak, C.
  39. locnják, m. = locnjača, C.
  40. lòč, interj. s to besedo se podi tele od krave, Rib.- M., C.
  41. lǫ̑č, m. die Binse, die Simse, Mur., Cig.; navadni l., die gemeine Simse (juncus communis), dolgopecljati l., die flatterblütige Simse (juncus effusus), Tuš. (R.); žabji l., die Krotenbinse (juncus bufonius), Cig.; sinji l., die graugrüne Simse (juncus glaucus), C.
  42. 1. ločȃj, m. = locanj, der Korbbogen, Dol.
  43. 2. ločȃj, m. das Abtheilungszeichen, Cig.
  44. lǫ̑čba, f. 1) die Spaltung, das Schisma, Mur.; — die Scheidung, die Zersetzung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Scheidekunst, die Chemie, Cig., Jan., C., Cig. (T.).
  45. lǫ̑čbar, -rja, m. der Chemiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  46. lǫ̑čbən, -bəna, adj. chemisch, Jan. (H.).
  47. lǫ̑čbənica, f. die chemische Küche, DSv.
  48. ločbənína, f. ločbenine, Chemicalien, Jan., Cig. (T.).
  49. lǫ́čəc, -čca, m. dem. lok; 1) der Korbbogen, C.; — 2) der Fiedelbogen, Cig., Jan., Danj.- Mik., BlKr.
  50. 1. lǫ̑čək, -čka, m. = loč, Dict., Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — das Riedgras (carex), C., Levst. (M.).
  51. 2. lǫ̑čək, -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče- Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče- Levst. (M.).
  52. 1. lǫ́čən, -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.
  53. lǫ́čenəc, -nca, m. der Getrennte: der geschiedene Ehegatte, Cig.; — der Schismatiker, Cig.; zedinjenci in ločenci, die Unierten und Nichtunierten, Cv.
  54. lǫ́čenka, f. die geschiedene Ehegattin, Cig.; — die Schismatikerin, Cv.
  55. lǫ̑čevje, n. coll. = ločje, Binsen, M., Valj. (Rad).
  56. ločíca, f. dem. loka, C., Vrt.; eine sumpfige Wiese mit weichem Boden, Lašče- Levst. (Rok.); tam doli v ločici za potokom, Str.
  57. ločı̑čje, n. coll. der Lattich, Jan., Mik.
  58. ločíka, f. der Lattich, Jan., C.; divja l., wilder Lattich (lactuca scariola), morska l., der Meerlattich (ulva latissima), Tuš. (R.); strupena l., der Giftlattich (lactuca virosa), Tuš. (B.), Žnid.
  59. ločíłən, -łna, adj. trennend, scheidend: ločı̑łno gorstvo, pogorje, das Scheidegebirge, Cig. (T.), Jes.; ločilna ploskev, die Trennungsfläche, Žnid.; ločilno znamenje, das Unterscheidungszeichen, Jan.; ločilni stavki, Disjunctivsätze, Jan.
  60. ločı̑łnik, m. der Scheidepunkt in der Schrift, Cig.
  61. ločílọ, n. 1) das Trennungsmittel, Z.; — das Auflösungsmittel (in der Chemie), Cig., Jan.; — das Interpunctionszeichen, Cig., Jan.; — 2) die Trennung, Mur., C.; dan ločila, Čb.- Valj. (Rad).
  62. ločı̑tək, -tka, m. das Abscheiden, die Trennung, der Abschied, C.; čas mojega ločitka, Dalm.
  63. ločı̑telj, m. der Scheider, Jan.
  64. ločı̑tən, -tna, adj. Scheide-, Mur., Cig.; ločitni list, der Scheidebrief, Dalm., Jap. (Sv. p.); ločitna tožba, die Ehescheidungsklage, Cig.
  65. 1. lǫ́čiti, -im, vb. impf. biegen, C.
  66. 2. lǫ́čiti, -im, vb. impf. ( pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.
  67. ločı̑vəc, -vca, m. der Scheider, der Sonderer, Cig., Jan.; der Separator ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  68. lǫ̑čje, n. coll. Binsen (juncus), Cig., Jan., M., DZ.; — das Riedgras (carex), Dict.; — sodarsko ločje = rogoz, Šaleška dol. ( Št.)- C.
  69. lǫ̑čkast, adj. aus Binsen, Binsen-, Jan., Mik.
  70. ločljìv, -íva, adj. trennbar, Mur., Cig., Jan.; ablösbar, Cig.; — auflösbar ( chem.), Cig.; — pogl. 2. ločən 2).
  71. ločljívost, f. die Trennbarkeit, Mur., Cig.
  72. lǫ̑čnat, adj. voll Binsen, Binsen-, Mur., Cig., Jan.
  73. 2. lǫ̑čnica, f. ločnice, die Binsenpflanzen, die Simsen (juncaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  74. lǫ̑čnik, m. 1) der Schiedsmann, Meg.; — 2) der Grenzstein, C.; — 3) der Trennungspunkt, Jan.
  75. lǫ́čnost, f. die Biegsamkeit, die Geschmeidigkeit, Cig., M.
  76. lodíca, f. = škrjanček, GBrda; — prim. lavdica.
  77. lǫ́diti, -im, vb. impf. = motiti, berücken, irre führen, verlocken, C., C. ( Vest. I. 151.); l. koga v krčmo, C.; psa loditi, jvzhŠt.; l. otroka, ein Kind mit Spielwerk besänftigen, C.; l. se s čim, sich mit etwas abgeben, aufhalten, unterhalten, ogr.- C.; — pogl. luditi.
  78. lódra, f. der Leindotter (camelina sativa), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  79. lodríca, f. 1) kleines, gewöhnlich etwas abgeplattetes Fass, das Lägel, das Saumfass, Meg., Cig.; lodrica drži 20 do 40 bokalov in se navadno rabi za tovorjenje: dve lodrici = en tovor, BlKr.; — größeres Weinfass: = sod (do 20 kvinčev), Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Kras, Štrek.; — 2) = brenta, die Butte, Cig., C., UčT.; — der Wasser- oder Brunneneimer, Cig., C.; — 3) der Schlauch, Jan.; — 4) die Weinflasche, Dalm.- Valj. (Rad); — prim. srlat. luter, eine Art Wassergefäß, Štrek. (Arch.).
  80. lodrı̑čar, -rja, m. der Lägelhändler, C., Z.
  81. lodríčica, f. dem. lodrica; ein kleines Lägel, Cig.
  82. lǫ̑g, m. der Hain, der niedere Wald, Cig., Jan., Mik., Ravn., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad), nk.; prevzeti dolg in log, einen Besitz sammt den Schulden übernehmen, Tolm.; deco vun peljati na polje in v loge, ogr.- Valj. (Rad).
  83. lǫ̑gar, -rja, m. der Waldhüter; višji l., der Waldmeister, Cig., Jan.
  84. lǫ̑garica, f. 1) die Waldhütersfrau, Jan.; — 2) die Schachblume (fritillaria meleagris), Tuš. (R.).
  85. lǫ̑garstvọ, n. das Waldhüteramt, C.
  86. lōgičən, -čna, adj. zakonom logike primeren, logisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  87. lōgik, m. der Logiker, Cig. (T.).
  88. lōgika, f. nauk o mišljenju, umoslovje, die Logik.
  89. logogrīf, m. besedna ali pismenska uganka, der Logogriph.
  90. logovı̑t, adj. reich an Hainen, Wäldern: logoviti bregovi domačih rek, Cv.
  91. lóhka, lóhkaj, adv., C., Mik., nam. lahko, lehko.
  92. lohnẹ́ti, -ím, vb. impf. spüren, C.; pes zajca lohní, Z.; — trachten, verlangen: po ljudskem blagu l., Levst. (Zb. sp.); — prim. vohneti.
  93. lohnják, m., Krn- Erj. (Torb.), pogl. lehnjak.
  94. lọ̑j, m. 1) der Talg, das Unschlitt; — 2) lòj, lója = lij, der Trichter, Mur., Cig., Dol.
  95. lojālən, -lna, adj. zvest zakonom, dolžnostim, loyal, Jan., nk.
  96. lojár, -rja, m. der Talgbereiter, Cig.
  97. lọ̑jast, adj. talgartig, talgicht, unschlittig, M.
  98. lọ̑jəc, -jca, m. das Stearin, Cig.
  99. lojeníca, f. die Unschlittkerze, Meg., Cig., Jan., Kras- M., Hip. (Orb.).
  100. loję́v, adj. Talg-, Unschlitt-, Cig., Jan., Notr., Dol.- Levst. (M.).

   34.748 34.848 34.948 35.048 35.148 35.248 35.348 35.448 35.548 35.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA