Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.201-35.300)

  1. ljúbnik, m. der Amant, der Buhle, Pohl.- Valj. (Rad).
  2. ljúbniti, ljȗbnem, vb. pf. = poljubiti, Mur.
  3. ljubodı̑nstvọ, n. die Wohllust, Habd.- Mik., Jan.; — prim. stsl. ljubodêjstvo.
  4. ljubovȃnje, n. die Liebelei, die Buhlerei, Cig., Jan., Npes.- M., C.; ljúbovanje, Valj. (Rad).
  5. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
  6. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  7. ljubǫ́vnik, m. der Geliebte, Cig., Jan., C., Zv.; — hs.
  8. ljȗbša, f. das Kebsweib, Meg.- Mik.
  9. ljȗd, m. = ljudstvo, das Volk, Mur., Jarn., Jan.; ves ljud, Ravn.; popameten ljud, Vod. (Pes.); neposajeni ljud, der tolle Pöbel, Cig.; — stsl.
  10. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  11. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  12. ljȗdnik, m. = ljudnjak, Mur., Jarn.
  13. ljȗdnjak, m. der Menschenkoth, Guts.- Cig.
  14. ljúdnost, f. 1) = ljudnatost, Cig., Jan.; — 2) = priljudnost, die Leutseligkeit, Mur.
  15. ljudočŕtən, -tna, adj. menschenfeindlich, Cig.
  16. ljudočŕtnost, f. die Menschenfeindlichkeit, Cig.
  17. ljudodèr, -dę́ra, m. = ljudoderec, Jan. (H.).
  18. ljudodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, Let.
  19. ljudogrȃbstvọ, n. der Menschenraub, DZ.
  20. ljudojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  21. ljudojẹ̑dəc, -dca, m. = ljudojed, m., Cig., Jan.
  22. ljudojẹ́dən, -dna, adj. menschenfresserisch, Jan. (H.).
  23. ljudojẹ̑dstvọ, n. die Menschenfresserei, Cig., Let.
  24. ljudokrȃdəc, -dca, m. der Menschenräuber, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  25. ljudokrȃdstvọ, n. der Menschenraub, Cig.
  26. ljudokȗpəc, -pca, m. = ljudotržec, Jan.
  27. ljudoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  28. ljudoljùb, -ljúba, adj. menschenfreundlich, C., nk.
  29. ljudoljȗbəc, -bca, m. = ljudoljub, m., Cig., Jan.
  30. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  31. ljudoljȗbje, n. die Menschenliebe, die Humanität, M., nk.
  32. ljudoljúbnost, f. die Menschenfreundlichkeit, Cig., nk.
  33. ljudolòv, -lǫ́va, m. der Menschenfänger, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  34. ljudolǫ̑vəc, -vca, m. = ljudolov, Jan.
  35. ljudonǫ́sən, -sna, adj. Menschen tragend: ljudonosni vozovi, Personenwagen, DZ.
  36. ljudoodrtník, m. = ljudoderec, Jan. (H.).
  37. ljudopìs, -písa, m. die Menschenbeschreibung, Jan. (H.).
  38. ljudopísən, -sna, adj. demographisch: ljudopı̑sni ali demografski podatki, LjZv.
  39. ljudopı̑sje, n. die Menschenbeschreibung, die Demographie, Cig., Jan.
  40. ljudoràd, -ráda, m. der Menschenfreund, Mur., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  41. ljudorǫ̑pstvọ, n. der Menschenraub, Cig., Jan.
  42. ljudosẹ́čən, -čna, adj. Menschen niedermachend, C.
  43. ljudotȓžəc, -žca, m. der Menschenhändler, Jan. (H.).
  44. ljudovláda, f. die Republik, Jan., C., M., nk.
  45. ljudovládən, -dna, adj. republikanisch, Cig., Jan., nk.; demokratisch, Cig. (T.).
  46. ljudovlȃdstvọ, n. die Republik, die Demokratie, Cig. (T.), nk.
  47. ljudovǫ́zən, -zna, adj. Menschen führend: ljudovozni vlak, der Personenzug, DZ.
  48. ljudožèr, -žę́ra, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  49. ljudožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, Cig., Jan., C.
  50. ljudožę̑rka, f. die Menschenfresserin, Cig.
  51. ljudožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei, Jan. (H.).
  52. ljudožŕtje, n. die Menschenfresserei, Cig.
  53. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  54. ljȗdstvən, -vəna, adj. Volks-, M., C.
  55. ljȗdstvọ, n. die Menschen, das Volk; veliko ljudstva je bilo na senjmu; priprosto lj., das gemeine Volk; — tudi: ljudstvọ̀, Valj. (Rad).
  56. ljúlika, f., Mur., Cig., Jan., pogl. ljuljka.
  57. ljȗlj, m. die Dachtrespe (bromus tectorum), Medv. (Rok.).
  58. ljúljčən, -čna, adj. 1) Lolch-; — 2) vom Lolch betäubt, Mik.
  59. ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).
  60. ljun, m., Cig., Jan., pogl. lunj.
  61. ljȗščak, m. der Menschenkoth, Jan.; — prim. ljudski.
  62. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
  63. ljutẹ́ti, -ím, vb. impf. wild, heftig sein, C.
  64. ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.- Valj. (Rad).
  65. ljȗtnik, m. ein grausamer Mensch, der Tyrann, Mur., C.
  66. ljútost, f. die Grimmigkeit, die Grausamkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  67. lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.
  68. lǫ́ba, f. der Abscess, das Aas (veliko ulje brez vršiča), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  69. lobánja, f. 1) die Hirnschale, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.); — 2) die Anhöhe, die Bergkammgegend, Poh.- C.; — prim. stsl. lъbъ, die Hirnschale.
  70. lǫ̑bnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  71. lobǫ́d, m. = labod, Levst. ( LjZv.); ("lobòt", Alas.).
  72. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
  73. lobódəlj, -dlja, m. = bobovnik, C.
  74. lobódica, f. der wilde Rosmarin (ledum palustre), C.
  75. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  76. locȃnj, -cȃnja, m. = locən, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Mik., Notr., Dol.; (tudi: lócanj, -ȃnja, Dol.); polhove škatle na l. narejene, Slc.
  77. locánjica, f. dem. locanja, V.-Cig., Dol.
  78. locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).
  79. lócən, -cna, m. gebogener Stab, der Bogen, der Bügel; die Handhabe an einem Handkorbe; — der Bogen am Ochsenjoch, Cig., Laško ( Št.); — locen v dimljah, der Schamring, Mur., Cig.; — die Bügeldohne (eine Art Vogelschlinge), Mur., V.-Cig., Jan.; l. ptičem nastavljen, Cig.; — locni = krplje, das Futter- oder Laubnetz, C., vzhŠt.
  80. lǫ́cənj, -cnja, m. = locen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — die gebogene Rebe, BlKr.; ukrivljena palica pri pletenici, Ip.- Erj. (Torb.).
  81. lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.
  82. locnáč, m. der Henkelkorb, C.
  83. lócnast, adj. = locnat, Mur.
  84. locnàt, -áta, adj. mit einem Henkelbogen versehen; locnata košara.
  85. locnjáčəc, -čca, m. dem. locnjak, C.
  86. locnják, m. = locnjača, C.
  87. lòč, interj. s to besedo se podi tele od krave, Rib.- M., C.
  88. lǫ̑č, m. die Binse, die Simse, Mur., Cig.; navadni l., die gemeine Simse (juncus communis), dolgopecljati l., die flatterblütige Simse (juncus effusus), Tuš. (R.); žabji l., die Krotenbinse (juncus bufonius), Cig.; sinji l., die graugrüne Simse (juncus glaucus), C.
  89. 1. ločȃj, m. = locanj, der Korbbogen, Dol.
  90. 2. ločȃj, m. das Abtheilungszeichen, Cig.
  91. lǫ̑čba, f. 1) die Spaltung, das Schisma, Mur.; — die Scheidung, die Zersetzung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Scheidekunst, die Chemie, Cig., Jan., C., Cig. (T.).
  92. lǫ̑čbar, -rja, m. der Chemiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  93. lǫ̑čbən, -bəna, adj. chemisch, Jan. (H.).
  94. lǫ̑čbənica, f. die chemische Küche, DSv.
  95. ločbənína, f. ločbenine, Chemicalien, Jan., Cig. (T.).
  96. lǫ́čəc, -čca, m. dem. lok; 1) der Korbbogen, C.; — 2) der Fiedelbogen, Cig., Jan., Danj.- Mik., BlKr.
  97. 1. lǫ̑čək, -čka, m. = loč, Dict., Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — das Riedgras (carex), C., Levst. (M.).
  98. 2. lǫ̑čək, -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče- Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče- Levst. (M.).
  99. 1. lǫ́čən, -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.
  100. lǫ́čenəc, -nca, m. der Getrennte: der geschiedene Ehegatte, Cig.; — der Schismatiker, Cig.; zedinjenci in ločenci, die Unierten und Nichtunierten, Cv.

   34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA