Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (35.148-35.247)

  1. lı̑vnjak, m. der Trichter, Jarn., C.
  2. lı̑z, m. die Lecke, Cig.; (liz, f., Jan.).
  3. líza, f. kdor rad liže, der Lecker, Valj. (Rad); — der Schmeichler: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, UčT.
  4. lizáč, m. der Lecker, Cig.; der Schmarotzer, Z.
  5. lízanje, n. 1) das Lecken; — der Schleck, die Leckerei, Cig.; — 2) die Lecke, Cig.; — 3) das aus besonderen Kräutergattungen bestehende Futter für Kühe, das man eigens sammelt, damit sie mehr Milch geben, Mur.
  6. lízati, -žem, vb. impf. lecken; žabe ga ližejo, er ist muthwillig, Cig.; — schlecken, naschen, Cig., Jan.; rad cuker liže, Cig. (T.); — dati otroku lizati, das Kind die Ruthe kosten lassen, Cig.; — l. koga, jemanden verzärteln, C.; l. se okoli koga, bei jemandem sich einzuschmeicheln suchen; l. se komu, Jan., Levst. (Rok.); — sukno se liže, das Tuch wetzt sich ab, schleißt, Jan., C.
  7. lízav, adj. 1) leckerhaft, Z.; — 2) schmeichlerisch, Jan. (H.).
  8. lízavəc, -vca, m. der Lecker, der Schmarotzer, Mur., Cig., Jan.
  9. lízavka, f. die Leckerin, die Schmarotzerin, Mur., Cig.
  10. lı̑zavt, m. = der Schmarotzer, M.
  11. lízdav, adj. = hinavski, (= z vsemi na oko dober), Fr.- C.; — nam. lizav?
  12. lizę́čən, -čna, adj., Mur., pogl. lizav 1).
  13. lízgati se, -am se, vb. impf. sich schminken, Rez.- C.; — prim. liskati se.
  14. lizkáriti, -ȃrim, vb. impf. naschen, Cig., C.
  15. lízniti, lı̑znem, vb. pf. einmal lecken, C., M., Z.
  16. lizȗn, m. 1) der Lecker, Cig.; — der Schmarotzer, Mur., Cig.; — 2) niedriger Schmeichler, Cig., Jan.
  17. lizȗnski, adj. schmeichlerisch, Cig.
  18. ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; ( prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.
  19. ljȗba, f. die Geliebte, das Liebchen, Cig., Jan., Dalm., nk.
  20. ljubȃv, f. die Liebe, Mur., V.-Cig., Jan., Kast., nk., Notr., Št.; — der Liebesdienst, die Gefälligkeit, Cig., Jan.; kako ljubav komu storiti, Cig., Dol.- Levst. (Rok.), Notr.; komu na ljubav, jemandem zulieb, C., Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  21. ljubȃva, f. = ljubav, Dict., M., C.
  22. ljubȃvəc, -vca, m. = ljubec, ljubček, C.
  23. ljubȃvən, -vna, adj. Liebes-, Mur.; erotisch, Cig., Jan.; — liebevoll, Mur.
  24. ljȗbčək, * -čka, m. dem. ljubec; der Liebling, das Busenkind, der Schatz; der Liebste, der Geliebte.
  25. ljȗbčič, * m. = ljubček, C.
  26. ljȗbəc, * -bca, m. der Geliebte, der Verehrer, der Liebhaber, Mur., Cig., Jan., C., Danj. (Posv. p.), Let., Cv.
  27. ljȗbej, m. der Liebling, der Geliebte, Jan., C., Npes.- M., Mik., Slom.
  28. ljȗbək, * -bka, m. der Liebling, C.; božji ljubki, Ravn.
  29. ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.- C.
  30. ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; — prim. hs. ljubazan.
  31. ljubę̑znica, f. das Liebesmahl, V.-Cig.
  32. ljubezníčati, -am, vb. impf. liebeln, freundlich thun, SlN.
  33. ljubę̑znik, m. der Geliebte, Mur., C.
  34. ljubę́zniti se, -ę̑znim se, vb. impf. liebeln, ogr.- C.
  35. ljubeznı̑včək, -čka, m. dem. ljubeznivec; der Liebenswürdige, Mur.; der Liebling, V.-Cig.
  36. ljubeznı̑vəc, -vca, m. liebenswürdiger Mensch, Ravn.
  37. ljubı̑, adv. = ljubo: če vam je ljubi = če vam je prav, Mlinsko pri Koboridu ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  38. ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
  39. ljȗbič, m. der Buhle, C.
  40. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
  41. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  42. ljȗbka, f. = ljubica, Jan., M.
  43. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
  44. ljȗbkavəc, -vca, m. der Liebkoser, Cig.
  45. ljúbkost, f. die Lieblichkeit, die Anmuth, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. ljubek.
  46. ljubkováti, -ȗjem, vb. impf. liebkosen, C.; l. se, liebeln, Jan.
  47. ljubljánka, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  48. ljúbljenčək, -čka, m. dem. ljubljenec; der Liebling, das Schoßkind, Cig., Jan.
  49. ljúbljenčič, m. = ljubljenček, C.
  50. ljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, der Favorit, Cig., Jan., nk.
  51. ljúbljenik, m. der Liebling, Cig., Mik.
  52. ljúbljenka, f. 1) die Liebste, der ( weibl.) Liebling, die Favoritin, Cig., Jan.; — 2) die Maßliebe (bellis perennis), C.; die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), Kres.
  53. ljubljìv, -íva, adj. = ljub, ljubezniv, Mur., Cig.
  54. ljúbnik, m. der Amant, der Buhle, Pohl.- Valj. (Rad).
  55. ljúbniti, ljȗbnem, vb. pf. = poljubiti, Mur.
  56. ljubodı̑nstvọ, n. die Wohllust, Habd.- Mik., Jan.; — prim. stsl. ljubodêjstvo.
  57. ljubovȃnje, n. die Liebelei, die Buhlerei, Cig., Jan., Npes.- M., C.; ljúbovanje, Valj. (Rad).
  58. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
  59. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  60. ljubǫ́vnik, m. der Geliebte, Cig., Jan., C., Zv.; — hs.
  61. ljȗbša, f. das Kebsweib, Meg.- Mik.
  62. ljȗd, m. = ljudstvo, das Volk, Mur., Jarn., Jan.; ves ljud, Ravn.; popameten ljud, Vod. (Pes.); neposajeni ljud, der tolle Pöbel, Cig.; — stsl.
  63. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  64. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  65. ljȗdnik, m. = ljudnjak, Mur., Jarn.
  66. ljȗdnjak, m. der Menschenkoth, Guts.- Cig.
  67. ljúdnost, f. 1) = ljudnatost, Cig., Jan.; — 2) = priljudnost, die Leutseligkeit, Mur.
  68. ljudočŕtən, -tna, adj. menschenfeindlich, Cig.
  69. ljudočŕtnost, f. die Menschenfeindlichkeit, Cig.
  70. ljudodèr, -dę́ra, m. = ljudoderec, Jan. (H.).
  71. ljudodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, Let.
  72. ljudogrȃbstvọ, n. der Menschenraub, DZ.
  73. ljudojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  74. ljudojẹ̑dəc, -dca, m. = ljudojed, m., Cig., Jan.
  75. ljudojẹ́dən, -dna, adj. menschenfresserisch, Jan. (H.).
  76. ljudojẹ̑dstvọ, n. die Menschenfresserei, Cig., Let.
  77. ljudokrȃdəc, -dca, m. der Menschenräuber, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  78. ljudokrȃdstvọ, n. der Menschenraub, Cig.
  79. ljudokȗpəc, -pca, m. = ljudotržec, Jan.
  80. ljudoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  81. ljudoljùb, -ljúba, adj. menschenfreundlich, C., nk.
  82. ljudoljȗbəc, -bca, m. = ljudoljub, m., Cig., Jan.
  83. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  84. ljudoljȗbje, n. die Menschenliebe, die Humanität, M., nk.
  85. ljudoljúbnost, f. die Menschenfreundlichkeit, Cig., nk.
  86. ljudolòv, -lǫ́va, m. der Menschenfänger, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  87. ljudolǫ̑vəc, -vca, m. = ljudolov, Jan.
  88. ljudonǫ́sən, -sna, adj. Menschen tragend: ljudonosni vozovi, Personenwagen, DZ.
  89. ljudoodrtník, m. = ljudoderec, Jan. (H.).
  90. ljudopìs, -písa, m. die Menschenbeschreibung, Jan. (H.).
  91. ljudopísən, -sna, adj. demographisch: ljudopı̑sni ali demografski podatki, LjZv.
  92. ljudopı̑sje, n. die Menschenbeschreibung, die Demographie, Cig., Jan.
  93. ljudoràd, -ráda, m. der Menschenfreund, Mur., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  94. ljudorǫ̑pstvọ, n. der Menschenraub, Cig., Jan.
  95. ljudosẹ́čən, -čna, adj. Menschen niedermachend, C.
  96. ljudotȓžəc, -žca, m. der Menschenhändler, Jan. (H.).
  97. ljudovláda, f. die Republik, Jan., C., M., nk.
  98. ljudovládən, -dna, adj. republikanisch, Cig., Jan., nk.; demokratisch, Cig. (T.).
  99. ljudovlȃdstvọ, n. die Republik, die Demokratie, Cig. (T.), nk.
  100. ljudovǫ́zən, -zna, adj. Menschen führend: ljudovozni vlak, der Personenzug, DZ.

   34.648 34.748 34.848 34.948 35.048 35.148 35.248 35.348 35.448 35.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA